Ta zakon ureja prenehanje Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: Agencija), prenehanje nalog revizije lastninskega preoblikovanja podjetij in določa pooblastila za dokončanje zadev s tega področja ter nadaljevanje vseh sporov, v katerih nastopa Agencija kot stranka v postopku.

(1) Agencija preneha s poslovanjem 31. 7. 2004 in s 1. 8. 2004 preneha obstajati.

(2) Vse pravice in obveznosti Agencije prevzame Republika Slovenija.

(1) V nedokončane pravde in upravne spore, v katerih nastopa Agencija kot stranka v postopku, namesto Agencije vstopi in jih nadaljuje Državno pravobranilstvo Republike Slovenije.

(2) V imenu Republike Slovenije Državno pravobranilstvo Republike Slovenije:

(3) Javno arhivsko gradivo Agencije prevzame z dnem prenehanja njenega poslovanja Arhiv Republike Slovenije.

(1) Agencija izdela zadnje poročilo o delu in inventuro v skladu z 39. členom Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02 – ZJF-C) na dan 31. 7. 2004.

(2) Inventuro iz prejšnjega odstavka Agencija predloži Vladi Republike Slovenije.

(3) Generalna direktorica in njena namestnica nadaljujeta z delom za pripravo poročila o delu in inventure iz prvega odstavka tega člena do prenehanja poslovanja Agencije.

(1) Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati:

(2) Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo uporabljati:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta pravilnik določa podrobnejše programe dopolnilnega usposabljanja za dimnikarje, tarifo za usposabljanje, podrobnejše pogoje za pridobitev pooblastila za organizacije, ki izvajajo dopolnilno usposabljanje dimnikarjev, vlogo za pridobitev dimnikarske izkaznice, obliko, vsebino in ceno dimnikarske izkaznice.

Dopolnilno usposabljanje se izvaja po Programu dopolnilnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: program usposabljanja) iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Izvajalec programa usposabljanja izpolnjuje pogoje za pridobitev pooblastila, če:

(2)Strokovne reference iz druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka so najmanj tri dosedanja predavanja v zadnjih petih letih z vsaj 20 udeleženci.

(1)Program usposabljanja iz 2. člena tega pravilnika stane 16,50 evrov brez DDV na udeleženca na uro usposabljanja.

(2)Program usposabljanja iz 2. člena tega pravilnika traja najmanj 12 ur.

Dimnikarska izkaznica je identifikacijski dokument dimnikarja v Republiki Sloveniji.

(1)Vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice se vloži na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)K vlogi za izdajo dimnikarske izkaznice vlagatelj priloži fotografijo, ki kaže vlagateljevo pravo podobo in ni retuširana. Fotografija je izdelana na belem, tankem, fotografskem papirju, velikosti 34 mm × 45 mm, v barvni tehniki.

(3)Upravni organ izdelovalcu po dokončnosti odločbe o licenci priporočeno pošlje obrazec za izdajo dimnikarske izkaznice iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(4)Izdelovalec priporočeno pošlje dimnikarsko izkaznico upravnemu organu iz prejšnjega odstavka, ta pa vnese datum vročitve dimnikarske izkaznice dimnikarju in vpiše status »veljavna« v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.

(5)Trajanje dimnikarske izkaznice se na dimnikarski izkaznici navede z datumom.

(6)Datum izdaje dimnikarske izkaznice je datum, ko izdelovalec iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev prevzame potrebne podatke za izdelavo dimnikarske izkaznice.

(1)Dimnikarska izkaznica je pravokotne oblike v velikosti 86 mm × 54 mm z zaokroženimi vogali in je izdelana iz polikarbonata.

(2)Oblika in vsebina dimnikarske izkaznice sta določeni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3)Barva sprednje in zadnje strani dimnikarske izkaznice je bela, barvne vrednosti po lestvici CMYK: C0 M0 Y0 K0.

(4)Cena dimnikarske izkaznice je 6,71 eurov.

(5)Cena iz prejšnjega odstavka ne vključuje upravne takse, ki se zaračuna v skladu s predpisom, ki ureja upravne takse in stroškov pošiljanja dimnikarske izkaznice od upravne enote do vlagatelja.

(6)Znesek iz četrtega odstavka tega člena vlagatelj plača upravnemu organu, pristojnemu za izdajo dimnikarske izkaznice.

(1)Imetnik veljavne dimnikarske izkaznice upravnemu organu na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika, v roku petih dneh od dogodka naznani, da je dimnikarska izkaznica izgubljena, ukradena ali zaradi katerega drugega razloga neuporabna, upravni organ pa jo prekliče.

(2)V primerih iz prejšnjega odstavka upravni organ v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev vpiše status »neveljavna«.

(3)Imetnik, ki je naznanil dogodke iz prvega odstavka tega člena, lahko vloži novo vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice na obrazcu iz prvega odstavka tega člena, ki ji priloži fotografijo.

Imetnik dimnikarske izkaznice v primeru spremembe podatkov, navedenih na dimnikarski izkaznici, vloži vlogo za izdajo nove dimnikarske izkaznice na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika, ki ji priloži fotografijo. K vlogi priloži dokazilo o podatku, ki se spreminja razen, če gre za podatek o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco upravni organ ali drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila.

(1)V primeru neuporabne dimnikarske izkaznice iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika in spremembe podatkov iz prejšnjega člena, dimnikar v osmih dneh od prejema nove dimnikarske izkaznice vrne neuporabno dosedanjo dimnikarsko izkaznico ali dimnikarsko izkaznico, na kateri se spreminjajo podatki, upravnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje dimnikarskih storitev.

(2)Upravni organ dimnikarsko izkaznico takoj po prejemu uniči tako, da jo preluknja z luknjačem.

(3)Upravni organ uničeno dimnikarsko izkaznico vrne dimnikarju.

(1)Ta pravilnik določa časovne normative za posamezne storitve in sklope dimnikarskih storitev in podrobnejšo vsebino cenika ter višino potnih stroškov.

(2)Časovni normativi, izraženi v minutah, so za posamezne dimnikarske storitve in sklope dimnikarskih storitev določeni v preglednici 1 iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in vključujejo tudi pripravo na izvedbo dimnikarskih storitev in administrativne postopke pri uporabniku dimnikarskih storitev.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se naslednjim dimnikarskim storitvam in sklopom dimnikarskih storitev delovni čas, potreben za izvedbo storitve, določi po porabljenem času pri uporabniku dimnikarskih storitev:

(4)Dimnikarske storitve iz prejšnjega odstavka so določene v prilogi 1 tega pravilnika in se uporabniku dimnikarskih storitev obračunajo po času izvajanja dimnikarskih storitev, in sicer tako, da se uporabniku dimnikarskih storitev obračuna najmanj deset minut, nato pa vsakih začetih deset minut dela in morebiten strošek materiala, ki je bil potreben za izvedbo dimnikarske storitve.

(1)Čas izdaje zapisnika o izvedenih dimnikarskih storitvah iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena je vključen v vsako opravljeno dimnikarsko storitev.

(2)Časovni normativ za obdelovanje evidence in opravljanje administrativnih postopkov za posameznega uporabnika dimnikarskih storitev, ki se ne izvajajo pri uporabniku, je 20minut na leto in se uporabniku dimnikarskih storitev obračuna ob prvi opravljeni dimnikarski storitvi na začetku kurilne sezone.

(1)Strošek materiala je na računu naveden z navedbo materiala in porabljeno količino materiala.

(2)Dimnikarska družba ima cene materialov, ki jih uporablja pri opravljanju dimnikarskih storitev navedene na ceniku.

(3)Vsebina in oblika cenika sta navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Dimnikar zaračuna znesek za opravljene dimnikarske storitve iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika uporabniku dimnikarskih storitev tako, da zmnoži ceno izvajanja dimnikarskih storitev na časovno enoto in normativno število časovnih enot dela dimnikarskih storitev, izraženo v minutah.

(2)Dimnikar zaračuna znesek za opravljene dimnikarske storitve iz tretjega odstavka 1. člena tega pravilnika uporabniku dimnikarskih storitev tako, da zmnoži ceno izvajanja dimnikarskih storitev na časovno enoto in število časovnih enot dela dimnikarskih storitev pri uporabniku, izraženo v minutah, in prišteje morebiten strošek materiala v skladu s prejšnjim členom.

(3)Cena iz prvega in drugega odstavka tega člena je izražena v eurih na uro.

(4)Kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen po najkrajši kopenski potovalni razdalji več kot 25 km od sedeža dimnikarske družbe oziroma njegove poslovalnice, se znesku iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko prištejejo potni stroški za vsak kilometer nad 25 km, v višini, ki ne sme presegati 0,25 eura na kilometer. Pri tem se upošteva najkrajša kopenska povezava po javnih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali nekategoriziranih cestah v lasti uporabnika, po kateri je dovoljen promet motornih vozil oziroma koles. Strošek iz tega odstavka se opredeli v ceniku dimnikarske družbe iz preglednice 2 priloge 2 tega pravilnika.

(5) Kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen po najkrajši kopenski potovalni razdalji več kot 25 km od sedeža dimnikarske družbe oziroma njegove poslovalnice in dostop do uporabnika ni mogoč le po javnih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali nekategoriziranih cestah v lasti uporabnika, se znesku iz prejšnjega odstavka lahko prištejejo potni stroški za vsak kilometer poti, po kateri ni dovoljen promet motornih vozil oziroma koles nad 25 kilometrov, po porabljenem času vendar ne več kot 15 minut za 1 km poti, v višini, ki ne sme presegati zneska iz sklepa, ki določa najvišjo dovoljeno ceno izvajanja dimnikarskih storitev. Strošek iz tega odstavka se opredeli v ceniku dimnikarske družbe iz preglednice 2 priloge2 tega pravilnika. V primeru več možnih povezav se upošteva tista povezava, ki je za uporabnika dimnikarskih storitev najugodnejša.

(1)Dimnikar v večstanovanjskih stavbah za pregled in čiščenje skupnega dimnika ali skupnega zračnega kanala obračuna porabo časa le enkrat in ne za vsako stanovanjsko enoto posebej.

(2)Če se na prezračevalnih napravah in rezervnih dimnikih v večstanovanjskih objektih izvede mehansko čiščenje, je poraba časa letnega pregleda že vključena v porabo časa mehanskega čiščenja.

(3) Čiščenje prezračevalne naprave, ki služi izključno mali kurilni napravi na plin izvedbe »A«, ki je odvisna od zraka v prostoru in brez odvoda dimnih plinov neposredno v okolico skozi dimovodne naprave, kot je na primer plinski štedilnik, se obračuna po porabljenem času pri uporabniku dimnikarskih storitev.

(4)V primeru iz prejšnjega odstavka je poraba časa letnega pregleda in informiranja uporabnika dimnikarskih storitev že vključena v porabo časa mehanskega čiščenja.

(5)Če se pri rednem čiščenju male kurilne naprave ugotovi, da kurišča ni treba čistiti, se uporabniku dimnikarskih storitev obračuna le čiščenje dimovodne naprave. V tem primeru se čiščenje dimovodne naprave obračuna po porabljenem času, vendar ne več kot 25 minut.

(1)Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev predloži cenik dimnikarskih storitev.

(2)Če uporabnik dimnikarskih storitev dimnikarju ob dogovorjenem in s strani uporabnika dimnikarskih storitev in dimnikarske družbe potrjenem terminu po prihodu do uporabnika dimnikarskih storitev onemogoči izvajanje dimnikarskih storitev, je dimnikar upravičen do plačila nastalih potnih stroškov.

(1)Dimnikarska družba ima na svojih spletnih straneh oziroma v poslovnih prostorih na vidnem mestu objavljen cenik iz preglednice 1 in preglednice 2 priloge 2 tega pravilnika.

(2)Dimnikarska družba v predlogu cenika iz priloge 2 tega pravilnika izpolni zadnja dva stolpca, ki določata ceno posamezne dimnikarske storitve na uro in plačilo dimnikarske storitve, kot je navedeno v 4. členu tega pravilnika.

(3)Cena dimnikarskih storitev na časovno enoto mora biti enaka za vse uporabnike dimnikarskih storitev.

Ta pravilnik ureja merila in metodologijo preverjanja izpolnjevanja osnovnih zahtev novovgrajenih in rekonstruiranih malih kurilnih naprav, dimovodnih in pripadajočih prezračevalnih naprav in njihovih delov, vgrajenih v stavbe ali njene dele, s čimer se zagotovi pogoje za neoporečno obratovanje naprav, ki se izvaja pri prvem pregledu v skladu s predpisom, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah.

Merila, ki so navedena v pravilih stroke, so podlaga za preverjanje izpolnjevanja osnovnih zahtev malih kurilnih naprav. Z njihovim upoštevanjem je doseženo izpolnjevanje osnovnih zahtev malih kurilnih naprav in njihove vgradnje v skladu s pravili stroke, objavljenimi na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje.

(1)Metodologija preverjanja izpolnjevanja osnovnih zahtev malih kurilnih naprav vključuje:

(2)Dimnikar glede na vrsto naprav, ki jih pregleduje, upošteva tudi vse ostale naprave ali dele stavb, ki so povezane s predmetnimi napravami ali vplivajo na varnost obratovanja male kurilne naprave.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta uredba določa vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev, roke zanje in obrazce zapisnika ter razmejitev izvajanja nadzora inšpekcij nad izpolnjevanjem obveznosti dimnikarskih družb, dimnikarjev in uporabnikov dimnikarskih storitev.

(1)Ta uredba se uporablja za oskrbo malih kurilnih naprav s pripadajočimi napravami v prostorih namestitve malih kurilnih naprav ter z njimi povezanih prostorov.

(2)Ta uredba se uporablja za dimovodno napravo, ki je samostojen proizvod ali proizvod, preizkušen skupaj z malo kurilno napravo in ima označbo, iz katere so razvidne njene tehnične lastnosti po končani vgradnji. Osnovni izrazi s področja dimovodnih naprav so opredeljeni v standardu SIST EN 1443 – Dimovodne naprave – Splošne zahteve.

(3)Ta uredba se uporablja za naprave ne glede na to, ali je uporabljeno gorivo trdno, tekoče ali plinasto, in ne glede na to, ali gre za pripravo tople vode, pare ali vročega olja, posredno sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materiala ali kombinacijo teh izvedb, razen za male kurilne naprave:

(4)Ta uredba se uporablja tudi za naslednje vrste naprav:

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

(1)Dimnikar na napravah iz 2.člena te uredbe izvaja naslednje dimnikarske storitve:

(2)Ne glede na prejšnji odstavek na napravah iz druge do četrte alineje četrtega odstavka 2.člena te uredbe dimnikarska družba opravlja samo storitve čiščenja in pregledovanja dimovodne naprave ter pregledovanja dovoda zgorevalnega zraka in prostora namestitve. Na napravi iz pete alineje četrtega odstavka 2.člena te uredbe dimnikarska družba v večstanovanjskih stavbah opravlja samo storitve pregledovanja in čiščenja dovoda zgorevalnega zraka.

(3)Izbrana dimnikarska družba uporabniku dimnikarskih storitev zagotavlja opravljanje vseh dimnikarskih storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena v obsegu, številu in rokih ter na način in pod pogoji, kot določa ta uredba in drugi predpisi, ki urejajo zahteve za dajanje proizvodov na trg, varstvo okolja, varstvo pred požarom, graditev in energetsko učinkovitost stavb ter izvajanje dimnikarskih storitev (v nadaljnjem besedilu: pravila stroke), dimnikar pa zagotavlja izvajanje vseh dimnikarskih storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s pravili stroke.

(4)Ob opravljanju storitev iz prvega odstavka tega člena dimnikarska družba zbira podatke o napravah, morebitnih pomanjkljivostih na njih in dimnikarskih storitvah ter jih na podlagi zapisnika vpiše v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.

(5)Uporabnik dimnikarskih storitev lahko dimnikarski družbi v roku 30 dni od prejema zapisnika poda pripombe na zapisnik, z dokazili, ki utemeljujejo stališča, drugačna od zapisanih v zapisniku. Če uporabnik dimnikarskih storitev kljub odgovoru na te pripombe meni, da so predlagani ukrepi neutemeljeni, se lahko pritoži pristojni inšpekciji v roku 15 dni od prejema odgovora na pripombe ali od preteklega roka za odgovor na pripombe.

(6)Vse dimnikarske storitve, ki jih je treba opraviti na napravah iz prvega odstavka 2.člena te uredbe, nazivne toplotne moči do vključno 50 kW, se v primeru, da se storitve opravljajo enkrat letno, izvedejo na isti termin.

(7)Dimnikarska družba ne sme opravljati dejavnosti, povezanih s prodajo, načrtovanjem in izvedbo malih kurilnih naprav.

(8)Opravljanje tistih dimnikarskih storitev, za katere je minister, pristojen za okolje, v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, določil časovne normative in vlada s sklepom najvišjo dovoljeno ceno izvajanja dimnikarskih storitev, se ne zaračunava več, kot dovoljujejo sprejeti normativi in sklep.

(9)Dimnikarska družba mora zagotoviti ravnanje z nevarnimi odpadki, ki nastanejo pri izvajanju dimnikarskih storitev, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki.

(10)Uporabnik dimnikarskih storitev zagotovi ravnanje z odpadki razen nevarnih odpadkov, ki nastanejo pri izvajanju dimnikarskih storitev, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(1)Po vsakem opravljenem pregledu dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev izda ali pošlje podpisan zapisnik o pregledu. Če so naprave neoporečne za obratovanje, se izda pozitiven zapisnik, če so na napravah ugotovljene pomanjkljivosti, se izda negativen zapisnik.

(2)Roki za odpravo pomanjkljivosti, ki jih predlaga dimnikar, so:

(3)Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev z zapisnikom predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka.

(4)Uporabnik dimnikarskih storitev v roku iz drugega odstavka tega člena odpravi pomanjkljivosti. Uporabnik dimnikarskih storitev takoj po odpravi pomanjkljivosti, ki so pomenile veliko nevarnost, oziroma v roku 10 dni po odpravi drugih pomanjkljivosti pozove dimnikarsko družbo k pregledu zaradi ugotavljanja odprave pomanjkljivosti (v nadaljnjem besedilu: kontrolni pregled) in ji omogoči, da ga opravi. Če se pri tem pregledu izkaže, da uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti ni odpravil, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo. Če uporabnik dimnikarskih storitev po preteku predlaganega roka ne pozove dimnikarske družbe k pregledu, ta pisno pozove uporabnika dimnikarskih storitev, da ji v roku sedmih dni sporoči, ali je odpravil predlagane pomanjkljivosti. Če uporabnik sporoči, da pomanjkljivosti ni odpravil, oziroma se na poziv ne odzove, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.

(5)Uporabnik dimnikarskih storitev omogoči, da pregled, ki se je začel oziroma se vodi na napravah, na katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti, opravi in zaključi dimnikarska družba, ki je pregled začela, ne glede ne morebitno kasnejšo menjavo dimnikarske družbe.

(6)Dimnikarska družba pri pregledu iz prejšnjega odstavka vnese podatke o odpravljenih pomanjkljivostih v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.

(7)Dimnikar pri pregledih, glede na vrsto dimnikarske storitve, uporablja sodobne postopke, opremo, pripomočke in znanja, s katerimi lahko ugotovi stanje naprav oziroma morebitne pomanjkljivosti na napravah.

(8)Dimnikar ob pregledu naprav uporabnika dimnikarskih storitev opozori, naj za potrebe izvajanja dimnikarskih storitev zagotovi pogoje za trajno neoviran, prost in varen dostop do naprav iz 2.člena te uredbe.

(9)Dimnikarska družba, ki je izbrana za skupne dele in skupne naprave večstanovanjske stavbe, opravi prvi pregled novih ali rekonstruiranih ter izredni pregled vseh naprav v stavbi, tudi če ima uporabnik dimnikarskih storitev za malo kurilno napravo v stanovanju večstanovanjske stavbe izbrano drugo dimnikarsko družbo, kot je izbrana za dimnikarske storitve na skupnih delih in skupnih napravah večstanovanjske stavbe.

(1)Pri prvem pregledu dimnikar preveri, da:

(2)Dimnikar izvede prvi pregled naprav na novih ali rekonstruiranih napravah ne glede na to, ali je za stavbo potrebno uporabno dovoljenje.

(3)Pri prvem pregledu dimovodne naprave, na katero naprave niso priključene, se preverja in ugotavlja izpolnjevanje osnovnih zahtev na podlagi zakona, ki ureja dimnikarske storitve, glede na načrtovano uporabo ali namembnost dimovodne naprave, ki izhaja iz tehničnih lastnosti, in glede na izvedeno vgradnjo.

(4)Če na napravah niso ugotovljene pomanjkljivosti, uporabnik dimnikarskih storitev za novo ali rekonstruirano napravo pridobi pozitiven zapisnik o prvem pregledu, s katerim dokazuje, da naprave izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena. Pozitivni zapisnik je pogoj za obratovanje male kurilne naprave. Uporabnik dimnikarskih storitev mora do izvedbe prvega pregleda hraniti vso dokumentacijo, ki jo je prejel od prodajalca naprave oziroma osebe, ki je napravo vgradila.

(5)Dimnikarska družba ob izvedbi prvega pregleda zaradi ugotavljanja izpolnjevanja osnovnih zahtev v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, od uporabnika dimnikarskih storitev pridobi osnovne podatke o uporabniku dimnikarskih storitev in podatke o napravah, glede na vrsto naprave:

(6)Dimnikarska družba skupaj z zapisnikom o prvem pregledu hrani dvojnik dokumentacije s podatki iz prejšnjega odstavka.

(7)Prvi pregled naroči uporabnik dimnikarskih storitev, za skupne dele stavbe v večstanovanjski stavbi pa upravnik stavbe ali predstavnik etažnih lastnikov.

(1)Obseg prvega pregleda naprav je določen v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Dimnikar v okviru prvega pregleda preverja osnovne zahteve, ki jih morajo vgrajene dimovodne naprave izpolnjevati v povezavi s stavbo, v katero so vgrajene in skupaj z malimi kurilnimi, prezračevalnimi in pomožnimi napravami tvorijo sklop oziroma neločljivo celoto ter so opredeljene v izjavi o lastnostih posamezne dimovodne naprave, v pravilih stroke ter v standardih SIST EN 13384 – Dimniki – računske metode termodinamike in SIST EN 15287 – Dimniki – Projektiranje, vgradnja in pregled dimnikov, opisane pa so v standardu SIST EN 1443 – Dimovodne naprave – Splošne zahteve.

(1)Zapisnik iz prvega odstavka 5.člena te uredbe dimnikar izda ali pošlje v roku 10 delovnih dni od izvedbe prvega pregleda.

(2)Dimnikar v zapisniku o prvem pregledu navede morebitne pomanjkljivosti in uporabniku dimnikarskih storitev predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti v skladu z drugim odstavkom 5.člena te uredbe.

(3)Če uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti, ugotovljenih pri prvem pregledu, ni odpravil, dimnikar po opravljenem kontrolnem pregledu izda negativen zapisnik, v katerem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji.

(4)Dimnikar v zapisniku o prvem pregledu v skladu s pravili stroke natančno navede, v katerem delu je kršena projektna ali tehnična dokumentacija in niso upoštevana navodila proizvajalca oziroma v katerem delu niso izpolnjene osnovne zahteve ali pogoji za neoporečno obratovanje.

(5)Če je bila vgradnja ali rekonstrukcija naprav izvedena kot samogradnja uporabnika dimnikarskih storitev, dimnikar navedeno okoliščino zapiše v zapisnik o prvem pregledu.

(6)Vsebina zapisnika o prvem pregledu male kurilne naprave je določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe. Obrazec zapisnika o prvem pregledu male kurilne naprave je določen v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.

Redni pregled naprav je pregled, s katerim dimnikar ugotovi stanje in primernost obstoječih naprav za nadaljnjo neoporečno in varno obratovanje in s katerim ugotovi morebitne spremembe in pomanjkljivosti v pogojih obratovanja naprav iz 2.člena te uredbe.

(1)Obseg rednega pregleda naprav je določen v prilogi5, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Redni pregled se na napravah izvaja v rokih, določenih v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko pristojna inšpekcija iz razlogov iz tretjega odstavka 20.člena te uredbe zahteva pogostejše izvajanje rednega pregleda.

(4)Če dimnikar pri izvajanju rednega pregleda ugotovi, da obstoječe naprave po pravilih stroke niso neoporečne za obratovanje in da je za določitev vseh morebitnih pomanjkljivosti potreben obsežnejši pregled, kot ga obsega redni pregled, dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev predlaga izvedbo dodatnih postopkov in vsebin izrednega pregleda iz prve alineje prvega odstavka 13.člena te uredbe. Če uporabnik dimnikarskih storitev zavrne izvedbo izrednega pregleda iz prejšnjega stavka, dimnikar na podlagi zapisnika o rednem pregledu o ugotovitvah takoj seznani pristojno inšpekcijo.

(5)Dimnikarska družba pri rednem pregledu preveri podatke iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev in njihovo skladnost z dejanskim stanjem ter v primeru neskladnosti vnese spremembe podatkov v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.

(1)Dimnikar takoj ob pregledu izda zapisnik o rednem pregledu iz prvega odstavka 5.člena te uredbe.

(2)Dimnikar izda uporabniku dimnikarskih storitev v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti na napravah negativen zapisnik in mu predlaga odpravo pomanjkljivosti v roku iz drugega odstavka 5.člena te uredbe.

(3)Če dimnikar pri kontrolnem pregledu ugotovi, da pomanjkljivosti niso odpravljene, izda zapisnik, v katerem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji.

(4)Vsebina zapisnika o rednem pregledu male kurilne naprave je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika o rednem pregledu male kurilne naprave je določen v prilogi4 te uredbe.

(1)Izredni pregled naprav je pregled obstoječih naprav po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev.

(2)Če pristojni inšpektor ugotovi, da je treba izvesti izredni pregled, njegovo izvedbo odredi z odločbo uporabniku dimnikarskih storitev.

(3)Izredni pregled se opravlja zaradi ugotavljanja odprave ugotovljenih pomanjkljivosti, po izrednih dogodkih ali po ponovni aktivaciji neaktivnih naprav in zaradi ugotavljanja uporabe nedovoljenega goriva.

(4)Izredni pregled naprav zaradi ugotavljanja pomanjkljivosti, ki vplivajo na varstvo pred požarom, se izvede na podlagi zahteve inšpekcije, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Izredni pregled zaradi ugotavljanja pomanjkljivosti, ki vplivajo na emisije snovi v zrak z dimnimi plini ali na tveganje za okolje zaradi onesnaženja z gorivi ali ostanki zgorevanja ali na tveganje za zdravje in življenje ljudi, ali če obstaja sum, da gre za uporabo nedovoljenih energentov v mali kurilni napravi, se izvede na podlagi zahteve inšpekcije, pristojne za okolje.

(5)Stroške izrednega pregleda zaradi ugotavljanja izvedbe z odločbo odrejenih ukrepov s strani inšpektorja plača uporabnik dimnikarskih storitev.

(6)Če ne gre za primer iz prejšnjega odstavka, plača stroške izrednega pregleda, opravljenega na podlagi inšpekcijske odločbe, uporabnik, če so ugotovljene pomanjkljivosti. V primeru, ko ugotovljenih pomanjkljivosti ni in je bil izredni pregled odrejen na zahtevo inšpektorja, plača stroške izrednega pregleda, opravljenega na podlagi inšpekcijske odločbe, pristojna inšpekcija. V primeru, ko ugotovljenih nepravilnosti ni in je bil izredni pregled opravljen na osnovi odločbe inšpektorja, izdane na predlog dimnikarja, stroške izrednega pregleda nosi dimnikarska družba.

Izredni pregled male kurilne naprave in z njo povezanih dimovodnih naprav, prezračevalnih naprav in pomožnih naprav je:

(1)Dimnikar izda ali pošlje zapisnik o izrednem pregledu iz prvega odstavka 5.člena te uredbe v roku 10 delovnih dni od izvedbe izrednega pregleda. Če je dimnikar izvedel izredni pregled na zahtevo pristojne inšpekcije, z zapisnikom seznani tudi njo.

(2)Za zapisnik o izrednem pregledu se smiselno uporabljajo določbe 8.člena te uredbe.

(3)Dimnikar navede morebitne pomanjkljivosti v zapisniku o izrednem pregledu in uporabniku dimnikarskih storitev predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti v skladu z drugim odstavkom 5.člena te uredbe.

(4)Če uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti, ugotovljenih pri izrednem pregledu ni odpravil, dimnikar po opravljenem kontrolnem pregledu, izda negativen zapisnik, v katerem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji.

(5)Dimnikar v zapisniku o izrednem pregledu skladno s pravili stroke natančno navede, v katerem delu je kršena projektna ali tehnična dokumentacija in niso upoštevana navodila proizvajalca oziroma v katerem delu niso izpolnjene osnovne zahteve ali pogoji za neoporečno obratovanje.

(6)Vsebina zapisnika o izrednem pregledu male kurilne naprave je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika o izrednem pregledu male kurilne naprave je določen v prilogi4 te uredbe.

(1)Uporabnik dimnikarskih storitev pred uporabo naprav po izrednem dogodku, ki ga predstavljata dimniški požar in vklop javljalnika prisotnosti ogljikovega oksida, obvesti izbrano dimnikarsko družbo in ji omogoči, da pred ponovno uporabo naprav opravi izredni pregled.

(2)Če izbrana dimnikarska družba izjemoma ne more zagotoviti pregleda iz prejšnjega odstavka, opravi pregled druga dimnikarska družba, s katero izbrana dimnikarska družba sodeluje na podlagi pogodbe.

(3)Dimnikar v okviru pregleda iz prvega odstavka tega člena izvede storitev izrednega pregleda in v primeru dimniškega požara tudi čiščenje naprav. Dimnikar uporabi vso razpoložljivo opremo, da ugotovi, ali so naprave še primerne za nadaljnje neoporečno obratovanje.

(4)Dimnikar po izvedbi pregleda v primeru izrednega dogodka izda zapisnik iz prvega odstavka 5.člena te uredbe z ugotovitvami o pomanjkljivostih in vzrokih izrednega dogodka. S podpisom dimnikar jamči, da mala kurilna naprava izpolnjuje zahtevane pogoje obratovanja in je varna za normalno uporabo, kot določa 16. točka 3.člena te uredbe.

(1)Če dimnikar pri izvajanju storitev oceni, da uporabnik dimnikarskih storitev v mali kurilni napravi uporablja nedovoljeno gorivo, o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.

(2)Izredni pregled nedovoljene uporabe male kurilne naprave iz tretje alineje 13.člena te uredbe vključuje kontrolno kemično analizo pepela in oblog iz male kurilne naprave ter iz pripadajočih dimovodnih naprav, s čimer se določi skladnost uporabljenega trdnega goriva s trdnim gorivom, ki se lahko uporablja v mali kurilni napravi v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak z dimnimi plini iz malih kurilnih naprav.

(3)Kontrolna kemična analiza vzorca iz prejšnjega odstavka mora obsegati analizo onesnaženosti pepela in oblog z arzenom, bakrom, kadmijem, kromom in svincem. Za analizirani vzorec se določi tudi faktor toksične ekvivalentnosti.

(4)Kontrolno kemično analizo izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa, ki je pristojen za izdelavo ocene odpadka v skladu s predpisom o izdelavi ocene odpadka pred odlaganjem, izdelavo ocene nevarnega odpadka pred sežiganjem ter izvedbo kontrolne kemične analize odpadkov. Za določitev faktorja toksične ekvivalentnosti se smiselno uporablja Uredba Komisije (EU) 2017/644 z dne 5.aprila 2017 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za nadzor vsebnosti dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v nekaterih živilih ter razveljavitvi Uredbe (EU) št.589/2014 (UL L št.92 z dne 6.4. 2017, str. 9).

(5)Za namen iz prvega odstavka tega člena pooblaščeni izvajalec iz prejšnjega odstavka ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima akreditacijsko listino za vzorčenje po standardu SIST EN 14899 – Karakterizacija odpadkov – Vzorčenje odpadkov – Okvirno navodilo za pripravo in uporabo načrta vzorčenja, v prisotnosti dimnikarja odvzame vzorec pepela in oblog. Če vzorec odvzame pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ima akreditacijsko listino, se vzorec pepela in oblog preda pooblaščenemu izvajalcu iz prejšnjega odstavka.

(6)S kontrolno kemično analizo pepela iz male kurilne naprave se dokaže uporaba neprimernega goriva v mali kurilni napravi, če vsaj ena od izmerjenih vrednosti težkih kovin ali faktor toksične ekvivalentnosti preseže mejno vrednost na količino pepela, ki je za:

(7)S kontrolno kemično analizo oblog iz male kurilne naprave ter iz pripadajočih dimovodnih naprav se dokaže uporaba neprimernega goriva v mali kurilni napravi, če vsaj ena od izmerjenih vrednosti težkih kovin ali faktor toksične ekvivalentnosti preseže mejno vrednost na količino oblog, ki je za:

(8)Pooblaščeni izvajalec po opravljeni analizi preda rezultate analize inšpekciji, pristojni za okolje, in z njimi pisno seznani uporabnika dimnikarskih storitev.

(1)Mala kurilna naprava, ki se ne uporablja, je naprava, za katero je uporabnik dimnikarskih storitev dimnikarski družbi v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, posredoval pisno izjavo, da je ne uporablja, tehnično pa je v takšnem stanju, da jo je mogoče uporabiti.

(2)Dimnikarska družba po prejetju pisne izjave iz prejšnjega odstavka opravi pregled, s katerim preveri dejansko neuporabo male kurilne naprave. Dimnikarska družba pri tem pregledu v zapisnik zapiše tehnične podatke naprav ter način ogrevanja in priprave tople sanitarne vode v stavbi oziroma stanovanjski enoti, iz česar mora izhajati, da predmetna mala kurilna naprava ni nujno potrebni vir toplotne energije.

(3)Dimnikar ob pregledu male kurilne naprave, ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, ugotovi in v zapisnik zapiše:

(4)Pred ponovno uporabo male kurilne naprave, ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, uporabnik dimnikarskih storitev v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, omogoči prvi pregled.

(5)Naprave, ki se ne uporabljajo in za katere uporabnik dimnikarskih storitev o njihovem nedelovanju ni obvestil dimnikarske družbe v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, se redno pregledajo v rokih, ki so določeni v prilogi 6 te uredbe.

(6)Mala kurilna naprava, ki je v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev vpisana kot naprava, ki se ne uporablja ali ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, ne sme obratovati.

(1)Čiščenje se izvaja kot redno in izredno mehansko, generalno čiščenje naprav in čiščenje prezračevalnih naprav ter čiščenje ob izrednih dogodkih.

(2)Dimnikarska družba lahko s predhodnim obvestilom predlaga uporabniku dimnikarskih storitev termin izvajanja čiščenja. Čiščenje se lahko opravi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev, lahko pa njegovo izvedbo na predlog dimnikarja zahteva pristojni inšpektor.

(3)Dimnikar izda uporabniku dimnikarskih storitev po vsakem opravljenem čiščenju podpisan zapisnik o čiščenju. Vsebina zapisnikov o čiščenju je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika o čiščenju naprave je določen v prilogi4 te uredbe.

(1)Redno mehansko čiščenje se na napravah iz 2.člena te uredbe izvaja v rokih, ki so določeni v prilogi 6 te uredbe.

(2)Obseg rednega mehanskega čiščenja naprav je določen v prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Redno mehansko čiščenje se v okviru dimnikarskih storitev ne opravlja na malih kurilnih napravah izvedbe »A«.

(4)Redno mehansko čiščenje se v okviru dimnikarskih storitev ne opravlja na plinskih malih kurilnih napravah izvedb »B« in »C« z atmosferskim gorilnikom z ali brez ventilatorja, če bi s poseganjem v naprave zaradi izvedbe mehanskega čiščenja spremenili na primer pogoje obratovanja in nastavitev procesa zgorevanja.

(5)Upravnik ali predstavnik etažnih lastnikov pri rednem čiščenju v večstanovanjskih stavbah omogoči redno čiščenje na skupnih delih stavbe.

(1)Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena se pogostejše čiščenje opravlja v primerih, ko so presežene mejne vrednosti emisij snovi z dimnimi plini, ali iz drugih razlogov, zaradi katerih so obloge na površinah za čiščenje povečane.

(2)Pogostejše čiščenje se opravlja v enkrat krajših časovnih presledkih, kot jih določa ta uredba za redno mehansko čiščenje, in sicer za obdobje do odprave pomanjkljivosti, zaradi katerih nastajajo povečane obloge.

(3)Pomanjkljivosti, zaradi katerih dimnikar pogosteje izvaja čiščenje, so:

(4)Pogostejše čiščenje iz razlogov iz prejšnjega odstavka predlaga dimnikar ali zahteva pristojni inšpektor, dimnikar pa ga lahko opravi tudi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev.

(1)Na malih kurilnih napravah v občasnem obratovanju se v času obratovanja čiščenje izvaja v rokih, ki so določeni v prilogi 6 te uredbe.

(2)Če se režim uporabe naprave iz občasne uporabe spremeni v redno uporabo, za katero je določeno pogostejše čiščenje naprave, uporabnik dimnikarskih storitev to takoj sporoči dimnikarski družbi.

(1)Dimnikar izvede odstranjevanje katranskih oblog po naročilu ali s privoljenjem uporabnika dimnikarskih storitev ali na zahtevo pristojnega inšpektorja. Odstranjevanje katranskih oblog je lahko mehansko, kemično ali z izžiganjem ter drugimi postopki oziroma s kombinacijo navedenih postopkov. Če je bilo odstranjevanje katranskih oblog opravljeno v rokih, ki veljajo za redno čiščenje, se šteje, da je bilo opravljeno tudi redno čiščenje.

(2)Odstranjevanje katranskih oblog s površin za čiščenje s kemičnimi postopki ali z izžiganjem se opravi, če katranskih oblog ni mogoče odstraniti z orodjem za mehansko čiščenje oziroma če je za odstranjevanje oblog s kemičnimi postopki ali z izžiganjem potreben bistveno krajši čas kot za mehansko čiščenje.

(3)Uporabnik dimnikarskih storitev na podlagi rednega ali izrednega pregleda dimnikarja ali odločbe pristojnega inšpektorja odpravi vzroke za nastajanje katranskih oblog.

(4)Izžiganje izvaja dimnikar po področjih, praviloma od ustja dimovodne naprave proti iztočnim vratcem dimovodne naprave.

(5)Če se katranske obloge odstranjujejo z izžiganjem, je treba zagotoviti, da:

(6)Po končanem izžiganju dimnikar s kamero pregleda notranje stene dimovodne tuljave, da ugotovi morebitne poškodbe in uporabnost dimovodne naprave po izžiganju.

(1)Generalno čiščenje malih kurilnih naprav je čiščenje malih kurilnih naprav nazivne toplotne moči nad 50 kW, ki ga dimnikar izvede v rokih, določenih v prilogi 6 te uredbe.

(2)Če se mala kurilna naprava redno čisti samo enkrat na leto, se takrat opravi tudi generalno čiščenje.

(3)Generalno čiščenje se lahko opravi tudi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev ali na zahtevo:

(4)Inšpektor zahteva generalno čiščenje, če sam ugotovi pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka ali če tako odloči na predlog dimnikarja.

(5)Generalno čiščenje se ne izvaja v času kurilne sezone, če se naprava uporablja redno, razen če generalno čiščenje zahteva uporabnik dimnikarskih storitev ali pristojni inšpektor.

(6)Na zahtevo uporabnika dimnikarskih storitev se po generalnem čiščenju opravi tudi protikorozijska zaščita male kurilne naprave.

(1)Namesto mehanskega čiščenja se lahko po presoji dimnikarja opravi tudi kemično čiščenje, če uporabnik dimnikarskih storitev s tem soglaša.

(2)Obseg kemičnega čiščenja naprav je določen v prilogi 7 te uredbe.

(3)Kemično čiščenje naprav se opravi v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Če pri kemičnem čiščenju naprav nastanejo nevarni odpadki, dimnikarska družba kot imetnik teh odpadkov ravna z njimi v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

Redno mehansko čiščenje malih kurilnih in dimovodnih naprav na plinasto gorivo z medijem za prenos toplote na primer kotlov in grelnikov zraka ter ventilatorskih gorilnikov se opravi enkrat na leto, če se ob rednem pregledu ugotovi, da je čiščenje potrebno.

Če mala kurilna naprava obratuje s kombinirano uporabo goriv, se redno mehansko čiščenje opravlja v rokih, ki veljajo za gorivo s pogostejšim čiščenjem, če se to gorivo uporablja več kot tri mesece v kurilni sezoni.

(1)Mehansko čiščenje prezračevalnih naprav, ki so namenjene dovodu zgorevalnega zraka, se opravi, če dimnikar ob rednem pregledu naprav iz 2.člena ugotovi, da je čiščenje potrebno.

(2)Na prezračevalnih napravah s prisilnim prezračevanjem se, kakor na prezračevalnih napravah z naravnim prezračevanjem, mehansko čiščenje opravlja samo na prezračevalnih tuljavah in kanalih.

(3)Če dimnikar oceni, da je postopek ugotavljanja potrebnosti mehanskega čiščenja v okviru rednega pregleda časovno daljši kot izvedba mehanskega čiščenja, se opravi mehansko čiščenje. To zlasti velja za prezračevalne naprave, če niso vertikalne, če dimenzijsko odstopajo od standardnih izvedb, če imajo majhen svetli presek, če so težje dostopne za izvajanje rednega pregleda in podobno oziroma pri katerih ni mogoče na enostaven način brez dodatne posebne opreme ali večje porabe časa preveriti potrebe po čiščenju.

(4)Namen izvedbe mehanskega čiščenja prezračevalnih naprav je zagotoviti neoviran dovod zgorevalnega zraka in zraka za prezračevanje prostora z malo kurilno napravo ali za prezračevanje sosednjih povezanih prostorov.

(5)Čiščenje prezračevalnih naprav za prezračevanje bivalnih, poslovnih in drugih prostorov brez malih kurilnih naprav se opravi le po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev.

(1)Meritev emisij snovi z dimnimi plini v zrak na malih kurilnih napravah obsega ugotavljanje rokov merjenja, metodologijo vzorčenja in merjenja emisije snovi z dimnimi plini v zrak, vrednotenje izmerjenih vrednosti, izdajo zapisnikov o izvedenih meritvah in vrste podatkov o malih kurilnih napravah ter opravljenih meritvah emisije snovi z dimnimi plini v zrak, ki jih dimnikarska družba vpiše v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.

(2)Dimnikar izvede meritev emisij snovi z dimnimi plini v zrak z namenom preprečevanja obratovanja novih ali rekonstruiranih malih kurilnih naprav in obratovanja obstoječih, ki bi presegale mejne vrednosti emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini, ter z namenom preprečevanja neustreznih nastavitev parametrov zgorevanja, slabega vzdrževanja ali delovanja poškodovanih naprav.

(3)Rezultati meritev so osnova za določitev morebitnega pogostejšega izvajanja posameznih dimnikarskih storitev iz razlogov iz tretjega odstavka 20.člena te uredbe.

(4)Z rezultati meritev dimnikar seznani uporabnika dimnikarskih storitev, dimnikarska družba pa jih vpiše v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.

(5)Meritve emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini se opravijo v času uporabe, kar pomeni v času kurilne sezone, zunaj kurilne sezone pa le, če se mala kurilna naprava uporablja vse leto.

(1)Izvedba meritev emisij snovi z dimnimi plini obsega:

(2)Emisijski parametri so vsebnost in količina snovi v dimnih plinih, parametri stanja dimnih plinov in obratovalni parametri male kurilne naprave, ki so predmet meritev.

(3)Parametri iz prejšnjega odstavka so:

(4)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pri izvedbi prvih meritev emisij snovi z dimnimi plini iz 32.člena te uredbe ne izvajajo meritve:

V okviru rednih meritev v rokih, ki so določeni v prilogi 6 te uredbe, se meritve v tem odstavku navedenih parametrov na teh napravah pričnejo izvajati po petih letih od vgradnje male kurilne naprave.

(5)Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se meritve emisij snovi v zrak z dimnimi plini ne izvajajo na enosobnih malih kurilnih napravah na trdno gorivo:

(6)Meritve se izvedejo na način in v obsegu iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe. Meritve se izvajajo v skladu s standardizacijskima dokumentoma, ki urejata merjenje emisij snovi z dimnimi plini na malih kurilnih napravah.

(7)Dimnikar izda uporabniku dimnikarskih storitev na podlagi opravljenih meritev podpisan zapisnik o meritvah. V zapisniku se opredeli, ali je naprava neoporečna za obratovanje. Če so naprave neoporečne za obratovanje, se izda pozitiven zapisnik. Zapisniku se priloži kopija izpisa izmerjenih veličin iz merilne naprave.

(8)Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev z zapisnikom predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti.

(9)Uporabnik dimnikarskih storitev v roku iz prejšnjega odstavka odpravi pomanjkljivosti. Uporabnik dimnikarskih storitev takoj po odpravi pomanjkljivosti, ki so pomenile veliko nevarnost, in najkasneje v roku 10 dni po odpravi pomanjkljivosti pozove dimnikarsko družbo h kontrolnemu pregledu in ji omogoči, da ga opravi. Če se pri tem pregledu z meritvijo izkaže, da uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti ni odpravil v roku iz prejšnjega odstavka, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo. Če uporabnik dimnikarskih storitev po preteku predlaganega roka ne pozove dimnikarske družbe k pregledu, ta pisno pozove uporabnika dimnikarskih storitev, da ji v roku sedmih dni sporoči, ali je odpravil predlagane pomanjkljivosti. Če uporabnik sporoči, da pomanjkljivosti ni odpravil, oziroma se na poziv ne odzove, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.

(10)Uporabnik dimnikarskih storitev zagotovi, da meritev, ki se je začela oziroma se vodi na napravah, na katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti, opravi in zaključi dimnikarska družba, ki je pregled začela, ne glede ne morebitno kasnejšo menjavo dimnikarske družbe.

(11)Dimnikarska družba pri meritvi iz prejšnjega odstavka vnese podatke o odpravljenih pomanjkljivostih v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.

(12)Če odprava pomanjkljivosti ni mogoča na noben drug način, uporabnik dimnikarskih storitev, pri katerem so bile pri izvedbi meritve ugotovljene pomanjkljivosti, zagotovi odpravo pomanjkljivosti z ukrepi zamenjave ali vgradnje dodatnih pomožnih naprav male kurilne naprave brez spremembe osnovnega proizvoda ali z vgradnjo naprave za čiščenje dimnih plinov.

(13)Meritve toplotnih izgub z dimnimi plini se izvedejo pri nazivni moči.

(14)Izmerjena vrednost emisijskega parametra je vrednost, ki se prebere iz merilne naprave in običajno vključuje kalibracijo merilne naprave ter pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca dimnih plinov ali za čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca dimnih plinov.

(1)Merilno mesto je določeno v prilogi 8 te uredbe.

(2)Če mala kurilna naprava nima merilnega mesta, ga lahko za potrebe izvedbe meritev izvede dimnikar ali uporabnik dimnikarskih storitev na pobudo dimnikarja.

(1)Meritve emisijskih parametrov se v skladu s stanjem tehnike izvajajo s standardiziranimi merilnimi metodami z merilno opremo, izdelano po standardu SIST EN 50379 – Specifikacija za prenosne električne naprave za merjenje parametrov vnetljivosti izpušnega plina grelnih naprav.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek merilna oprema za merjenje naslednjih emisijskih parametrov ni izdelana po standardu SIST EN 50379:

(3)Za merilno opremo iz prvega odstavka tega člena je treba enkrat letno izvesti kalibracijo po navodilih proizvajalca te opreme.

(4)Dimnikarska družba pridobi poročilo o rezultatih letnega preizkušanja merilne opreme in o rezultatih kalibracije merilne opreme.

(1)Prve meritve po vgradnji naprav naroči uporabnik dimnikarskih storitev, lahko pa njihovo izvedbo na predlog dimnikarja zahteva pristojni inšpektor.

(2)Prve meritve emisij snovi z dimnimi plini so dimnikarska storitev, ki se opravi najkasneje v roku treh mesecev od začetka obratovanja:

(3)Dimnikarska družba s prvimi meritvami preveri, ali na novo vgrajene ali rekonstruirane male kurilne naprave presegajo mejne vrednosti emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini glede na mejne vrednosti, določene v predpisu o emisijah snovi z dimnimi plini v zrak iz malih kurilnih naprav.

(1)Dimnikar z občasno meritvijo emisij snovi z dimnimi plini preveri, ali obstoječe male kurilne naprave presegajo mejne vrednosti emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini, določene v predpisu, ki ureja emisije snovi v zrak z dimnimi plini iz malih kurilnih naprav.

(2)Občasne meritve emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini se opravijo v rokih iz priloge 6 te uredbe po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev, lahko pa njihovo izvedbo na predlog dimnikarja zahteva pristojni inšpektor.

(1)Izvedba izrednih meritev emisij snovi z dimnimi plini je enaka kot pri prvih meritvah, le da gre v tem primeru za obstoječe naprave.

(2)Izvedbo izrednih meritev naroči uporabnik dimnikarskih storitev.

(3)Če pristojni inšpektor na predlog dimnikarja ugotovi potrebo po izrednih meritvah emisij snovi z dimnimi plini, njihovo izvedbo odredi z odločbo uporabniku dimnikarskih storitev.

(4)Stroške izrednih meritev emisij snovi z dimnimi plini, opravljenih na podlagi inšpekcijske odločbe, plača uporabnik dimnikarskih storitev, če so ugotovljene pomanjkljivosti. Če ugotovljenih pomanjkljivosti ni in so bile izredne meritve emisij snovi z dimnimi plini odrejene na zahtevo inšpektorja samega, plača stroške izrednih meritev emisij snovi z dimnimi plini, opravljenih na podlagi inšpekcijske odločbe, pristojna inšpekcija. Če ugotovljenih nepravilnosti ni in so bile izredne meritve opravljene na osnovi odločbe inšpektorja, izdane na predlog dimnikarja, stroške izredne meritve nosi dimnikarska družba.

(1)Če so pri meritvi emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini ugotovljene pomanjkljivosti, dimnikar izda negativen zapisnik z navedbo roka odprave preseganja vrednosti v skladu z drugim odstavkom 5.člena te uredbe.

(2)Če pomanjkljivosti ob kontrolnem pregledu niso odpravljene, dimnikar izda negativen zapisnik, v katerem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji.

(3)Vsebina zapisnika o meritvah na mali kurilni napravi je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika o meritvah na mali kurilni napravi je določen v prilogi 4 te uredbe.

(1)V okviru meritev emisij snovi z dimnimi plini v zrak se izvaja tudi kontrola vlažnosti drv in preverja primernost velikosti polen za enostavna kurišča oziroma granulacija goriva glede na zahteve proizvajalca male kurilne naprave.

(2)Granulacija trdnega goriva, ki se uporablja za kurjenje v posamezni mali kurilni napravi, mora biti take velikosti, kot jo določa proizvajalec male kurilne naprave.

(1)Na mali kurilni napravi, kot je plinski grelnik za pripravo sanitarne vode ali kombinirani plinski grelnik za ogrevanje in pripravo sanitarne vode z atmosferskimi gorilniki in prekinjevalnikom vleka, v kateri je zgorevanje goriva odvisno od zraka v prostoru, se mora enkrat letno, ne glede na njeno nazivno toplotno moč, preveriti kakovost zgorevanja oziroma opraviti meritve vsebnosti ogljikovega oksida v dimnih plinih in bivalnem prostoru.

(2)Če je v dimnih plinih male kurilne naprave iz prejšnjega odstavka presežena vrednost 200 mg/kWh za ogljikov oksid v dimnih plinih, uporabnik dimnikarskih storitev zagotovi odpravo pomanjkljivosti, ponovne meritve pa se opravijo najkasneje v šestih tednih od ugotovitve pomanjkljivosti.

(3)Pristojni inšpektor lahko iz razlogov iz tretjega odstavka 20.člena te uredbe za male kurilne naprave na plinasto gorivo zahteva pogostejše izvajanje občasnih meritev emisij in toplotnih izgub z dimnimi plini.

(4)Če emisije ogljikovega oksida tudi pri ponovnih meritvah presegajo 200 mg/kWh, dimnikarska družba o tem obvesti pristojno inšpekcijo.

(5)Ne glede na določbe drugega do četrtega odstavka tega člena dimnikarska družba nemudoma obvesti pristojno inšpekcijo, če ugotovi, da koncentracija ogljikovega oksida v dimnih plinih presega vrednost 600 mg/kWh.

Inšpekcija, pristojna za okolje, izvaja nadzor nad izvajanjem te uredbe v primeru ugotovljenih in neodpravljenih pomanjkljivosti na napravah ali v primeru tveganja zastrupitve in izvaja ukrepe iz prvega odstavka 39.člena te uredbe, razen:

(1)Inšpekcija, pristojna za okolje, ima, če ugotovi, da so kršene določbe te uredbe, poleg pooblastil, ki jih ima po zakonih, ki urejata inšpekcijski nadzor in dimnikarske storitve, pristojnost:

(2)Inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ima, če ugotovi, da so kršene določbe te uredbe, poleg pooblastil, ki jih ima po zakonih, ki urejata inšpekcijski nadzor in dimnikarske storitve, pristojnost:

(3)Inšpekcija, pristojna za trg, pošlje ugotovitve v primerih iz druge alineje prejšnjega člena inšpekciji, pristojni za okolje, ki odredi odpravo pomanjkljivosti ali v primeru neposredne nevarnosti za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti prepove uporabo male kurilne naprave.

(1)Z globo od 60 do 100 eurov se za prekršek kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je posameznik, če:

(2)Z globo od 250 do 350 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 60 do 100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba uporabnika dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(1)Z globo od 800 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje dimnikarska družba, če:

(2)Z globo od 250 do 400 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba dimnikarske družbe.

(3)Z globo od 400 do 650 eurov se za prekršek kaznuje dimnikarska družba, če z odpadki ne ravna v skladu z tretjim odstavkom 24.člena te uredbe.

(4)Z globo od 150 do 300 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba dimnikarske družbe.

(1)Določbe 28. do vključno 37.člena te uredbe se za meritve na malih kurilnih napravah na trdna goriva začnejo uporabljati 1.oktobra 2018.

(2)Ne glede na določbo drugega odstavka 32.člena te uredbe se prve meritve emisij snovi z dimnimi plini na malih kurilnih napravah, vgrajenih od začetka veljavnosti te uredbe do 1.oktobra 2018, opravijo do 1.januarja 2019.

(3)Ne glede na določbo drugega odstavka 33.člena te uredbe se občasne meritve emisij snovi z dimnimi plini na malih kurilnih napravah na trdna goriva izvedejo:

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št.128/04, 18/05 – popr. in 68/16 – ZDimS).

(2)Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št.70/96, 71/00, 99/01, 17/03, 41/04 – ZVO-1, 105/08 in 68/16 – ZDimS).

(3)Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati 2., 30., 32. in 35. do 38. ter 40.člen Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št.129/04, 57/06, 105/07, 102/08, 94/13, 106/15 in 68/16 – ZDimS).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o ceniku dimnikarskih storitev (Uradni list RS, št. 57/10).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Ta pravilnik določa časovne normative za posamezne storitve in sklope dimnikarskih storitev in podrobnejšo vsebino cenika ter višino potnih stroškov.

(2)Časovni normativi, izraženi v minutah, so za posamezne dimnikarske storitve in sklope dimnikarskih storitev določeni v preglednici 1 iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in vključujejo tudi pripravo na izvedbo dimnikarskih storitev in administrativne postopke pri uporabniku dimnikarskih storitev.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se naslednjim dimnikarskim storitvam in sklopom dimnikarskih storitev delovni čas, potreben za izvedbo storitve, določi po porabljenem času pri uporabniku dimnikarskih storitev:

(4)Dimnikarske storitve iz prejšnjega odstavka so določene v prilogi 1 tega pravilnika in se uporabniku dimnikarskih storitev obračunajo po času izvajanja dimnikarskih storitev, in sicer tako, da se uporabniku dimnikarskih storitev obračuna najmanj deset minut, nato pa vsakih začetih deset minut dela in morebiten strošek materiala, ki je bil potreben za izvedbo dimnikarske storitve.

(1)Čas izdaje zapisnika o izvedenih dimnikarskih storitvah iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena je vključen v vsako opravljeno dimnikarsko storitev.

(2)Časovni normativ za obdelovanje evidence in opravljanje administrativnih postopkov za posameznega uporabnika dimnikarskih storitev, ki se ne izvajajo pri uporabniku, je 20minut na leto in se uporabniku dimnikarskih storitev obračuna ob prvi opravljeni dimnikarski storitvi na začetku kurilne sezone.

(1)Strošek materiala je na računu naveden z navedbo materiala in porabljeno količino materiala.

(2)Dimnikarska družba ima cene materialov, ki jih uporablja pri opravljanju dimnikarskih storitev navedene na ceniku.

(3)Vsebina in oblika cenika sta navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Dimnikar zaračuna znesek za opravljene dimnikarske storitve iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika uporabniku dimnikarskih storitev tako, da zmnoži ceno izvajanja dimnikarskih storitev na časovno enoto in normativno število časovnih enot dela dimnikarskih storitev, izraženo v minutah.

(2)Dimnikar zaračuna znesek za opravljene dimnikarske storitve iz tretjega odstavka 1. člena tega pravilnika uporabniku dimnikarskih storitev tako, da zmnoži ceno izvajanja dimnikarskih storitev na časovno enoto in število časovnih enot dela dimnikarskih storitev pri uporabniku, izraženo v minutah, in prišteje morebiten strošek materiala v skladu s prejšnjim členom.

(3)Cena iz prvega in drugega odstavka tega člena je izražena v eurih na uro.

(4)Kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen po najkrajši kopenski potovalni razdalji več kot 25 km od sedeža dimnikarske družbe oziroma njegove poslovalnice, se znesku iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko prištejejo potni stroški za vsak kilometer nad 25 km, v višini, ki ne sme presegati 0,25 eura na kilometer. Pri tem se upošteva najkrajša kopenska povezava po javnih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali nekategoriziranih cestah v lasti uporabnika, po kateri je dovoljen promet motornih vozil oziroma koles. Strošek iz tega odstavka se opredeli v ceniku dimnikarske družbe iz preglednice 2 priloge 2 tega pravilnika.

(5) Kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen po najkrajši kopenski potovalni razdalji več kot 25 km od sedeža dimnikarske družbe oziroma njegove poslovalnice in dostop do uporabnika ni mogoč le po javnih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali nekategoriziranih cestah v lasti uporabnika, se znesku iz prejšnjega odstavka lahko prištejejo potni stroški za vsak kilometer poti, po kateri ni dovoljen promet motornih vozil oziroma koles nad 25 kilometrov, po porabljenem času vendar ne več kot 15 minut za 1 km poti, v višini, ki ne sme presegati zneska iz sklepa, ki določa najvišjo dovoljeno ceno izvajanja dimnikarskih storitev. Strošek iz tega odstavka se opredeli v ceniku dimnikarske družbe iz preglednice 2 priloge2 tega pravilnika. V primeru več možnih povezav se upošteva tista povezava, ki je za uporabnika dimnikarskih storitev najugodnejša.

(1)Dimnikar v večstanovanjskih stavbah za pregled in čiščenje skupnega dimnika ali skupnega zračnega kanala obračuna porabo časa le enkrat in ne za vsako stanovanjsko enoto posebej.

(2)Če se na prezračevalnih napravah in rezervnih dimnikih v večstanovanjskih objektih izvede mehansko čiščenje, je poraba časa letnega pregleda že vključena v porabo časa mehanskega čiščenja.

(3) Čiščenje prezračevalne naprave, ki služi izključno mali kurilni napravi na plin izvedbe »A«, ki je odvisna od zraka v prostoru in brez odvoda dimnih plinov neposredno v okolico skozi dimovodne naprave, kot je na primer plinski štedilnik, se obračuna po porabljenem času pri uporabniku dimnikarskih storitev.

(4)V primeru iz prejšnjega odstavka je poraba časa letnega pregleda in informiranja uporabnika dimnikarskih storitev že vključena v porabo časa mehanskega čiščenja.

(5)Če se pri rednem čiščenju male kurilne naprave ugotovi, da kurišča ni treba čistiti, se uporabniku dimnikarskih storitev obračuna le čiščenje dimovodne naprave. V tem primeru se čiščenje dimovodne naprave obračuna po porabljenem času, vendar ne več kot 25 minut.

(1)Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev predloži cenik dimnikarskih storitev.

(2)Če uporabnik dimnikarskih storitev dimnikarju ob dogovorjenem in s strani uporabnika dimnikarskih storitev in dimnikarske družbe potrjenem terminu po prihodu do uporabnika dimnikarskih storitev onemogoči izvajanje dimnikarskih storitev, je dimnikar upravičen do plačila nastalih potnih stroškov.

(1)Dimnikarska družba ima na svojih spletnih straneh oziroma v poslovnih prostorih na vidnem mestu objavljen cenik iz preglednice 1 in preglednice 2 priloge 2 tega pravilnika.

(2)Dimnikarska družba v predlogu cenika iz priloge 2 tega pravilnika izpolni zadnja dva stolpca, ki določata ceno posamezne dimnikarske storitve na uro in plačilo dimnikarske storitve, kot je navedeno v 4. členu tega pravilnika.

(3)Cena dimnikarskih storitev na časovno enoto mora biti enaka za vse uporabnike dimnikarskih storitev.

Ta pravilnik določa podrobnejše programe dopolnilnega usposabljanja za dimnikarje, tarifo za usposabljanje, podrobnejše pogoje za pridobitev pooblastila za organizacije, ki izvajajo dopolnilno usposabljanje dimnikarjev, vlogo za pridobitev dimnikarske izkaznice, obliko, vsebino in ceno dimnikarske izkaznice.

Dopolnilno usposabljanje se izvaja po Programu dopolnilnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: program usposabljanja) iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Izvajalec programa usposabljanja izpolnjuje pogoje za pridobitev pooblastila, če:

(2)Strokovne reference iz druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka so najmanj tri dosedanja predavanja v zadnjih petih letih z vsaj 20 udeleženci.

(1)Program usposabljanja iz 2. člena tega pravilnika stane 16,50 evrov brez DDV na udeleženca na uro usposabljanja.

(2)Program usposabljanja iz 2. člena tega pravilnika traja najmanj 12 ur.

Dimnikarska izkaznica je identifikacijski dokument dimnikarja v Republiki Sloveniji.

(1)Vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice se vloži na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)K vlogi za izdajo dimnikarske izkaznice vlagatelj priloži fotografijo, ki kaže vlagateljevo pravo podobo in ni retuširana. Fotografija je izdelana na belem, tankem, fotografskem papirju, velikosti 34 mm × 45 mm, v barvni tehniki.

(3)Upravni organ izdelovalcu po dokončnosti odločbe o licenci priporočeno pošlje obrazec za izdajo dimnikarske izkaznice iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(4)Izdelovalec priporočeno pošlje dimnikarsko izkaznico upravnemu organu iz prejšnjega odstavka, ta pa vnese datum vročitve dimnikarske izkaznice dimnikarju in vpiše status »veljavna« v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.

(5)Trajanje dimnikarske izkaznice se na dimnikarski izkaznici navede z datumom.

(6)Datum izdaje dimnikarske izkaznice je datum, ko izdelovalec iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev prevzame potrebne podatke za izdelavo dimnikarske izkaznice.

(1)Dimnikarska izkaznica je pravokotne oblike v velikosti 86 mm × 54 mm z zaokroženimi vogali in je izdelana iz polikarbonata.

(2)Oblika in vsebina dimnikarske izkaznice sta določeni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3)Barva sprednje in zadnje strani dimnikarske izkaznice je bela, barvne vrednosti po lestvici CMYK: C0 M0 Y0 K0.

(4)Cena dimnikarske izkaznice je 7,73 eurov.

(5)Cena iz prejšnjega odstavka ne vključuje upravne takse, ki se zaračuna v skladu s predpisom, ki ureja upravne takse in stroškov pošiljanja dimnikarske izkaznice od upravne enote do vlagatelja.

(6)Znesek iz četrtega odstavka tega člena vlagatelj plača upravnemu organu, pristojnemu za izdajo dimnikarske izkaznice.

(1)Imetnik veljavne dimnikarske izkaznice upravnemu organu na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika, v roku petih dneh od dogodka naznani, da je dimnikarska izkaznica izgubljena, ukradena ali zaradi katerega drugega razloga neuporabna, upravni organ pa jo prekliče.

(2)V primerih iz prejšnjega odstavka upravni organ v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev vpiše status »neveljavna«.

(3)Imetnik, ki je naznanil dogodke iz prvega odstavka tega člena, lahko vloži novo vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice na obrazcu iz prvega odstavka tega člena, ki ji priloži fotografijo.

Imetnik dimnikarske izkaznice v primeru spremembe podatkov, navedenih na dimnikarski izkaznici, vloži vlogo za izdajo nove dimnikarske izkaznice na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika, ki ji priloži fotografijo. K vlogi priloži dokazilo o podatku, ki se spreminja razen, če gre za podatek o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco upravni organ ali drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila.

(1)V primeru neuporabne dimnikarske izkaznice iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika in spremembe podatkov iz prejšnjega člena, dimnikar v osmih dneh od prejema nove dimnikarske izkaznice vrne neuporabno dosedanjo dimnikarsko izkaznico ali dimnikarsko izkaznico, na kateri se spreminjajo podatki, upravnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje dimnikarskih storitev.

(2)Upravni organ dimnikarsko izkaznico takoj po prejemu uniči tako, da jo preluknja z luknjačem.

(3)Upravni organ uničeno dimnikarsko izkaznico vrne dimnikarju.

Najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev je 33 eurov brez davka na dodano vrednost na uro.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta pravilnik določa podrobnejše programe dopolnilnega usposabljanja za dimnikarje, tarifo za usposabljanje, podrobnejše pogoje za pridobitev pooblastila za organizacije, ki izvajajo dopolnilno usposabljanje dimnikarjev, vlogo za pridobitev dimnikarske izkaznice, obliko, vsebino in ceno dimnikarske izkaznice.

Dopolnilno usposabljanje se izvaja po Programu dopolnilnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: program usposabljanja) iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Izvajalec programa usposabljanja izpolnjuje pogoje za pridobitev pooblastila, če:

(2)Strokovne reference iz druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka so najmanj tri dosedanja predavanja v zadnjih petih letih z vsaj 20 udeleženci.

(1)Program usposabljanja iz 2. člena tega pravilnika stane 16,50 evrov brez DDV na udeleženca na uro usposabljanja.

(2)Program usposabljanja iz 2. člena tega pravilnika traja najmanj 12 ur.

Dimnikarska izkaznica je identifikacijski dokument dimnikarja v Republiki Sloveniji.

(1)Vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice se vloži na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)K vlogi za izdajo dimnikarske izkaznice vlagatelj priloži fotografijo, ki kaže vlagateljevo pravo podobo in ni retuširana. Fotografija je izdelana na belem, tankem, fotografskem papirju, velikosti 34 mm × 45 mm, v barvni tehniki.

(3)Upravni organ izdelovalcu po dokončnosti odločbe o licenci priporočeno pošlje obrazec za izdajo dimnikarske izkaznice iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(4)Izdelovalec priporočeno pošlje dimnikarsko izkaznico upravnemu organu iz prejšnjega odstavka, ta pa vnese datum vročitve dimnikarske izkaznice dimnikarju in vpiše status »veljavna« v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.

(5)Trajanje dimnikarske izkaznice se na dimnikarski izkaznici navede z datumom.

(6)Datum izdaje dimnikarske izkaznice je datum, ko izdelovalec iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev prevzame potrebne podatke za izdelavo dimnikarske izkaznice.

(1)Dimnikarska izkaznica je pravokotne oblike v velikosti 86 mm × 54 mm z zaokroženimi vogali in je izdelana iz polikarbonata.

(2)Oblika in vsebina dimnikarske izkaznice sta določeni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3)Barva sprednje in zadnje strani dimnikarske izkaznice je bela, barvne vrednosti po lestvici CMYK: C0 M0 Y0 K0.

(4)Cena dimnikarske izkaznice je 6,71 eurov.

(5)Cena iz prejšnjega odstavka ne vključuje upravne takse, ki se zaračuna v skladu s predpisom, ki ureja upravne takse in stroškov pošiljanja dimnikarske izkaznice od upravne enote do vlagatelja.

(6)Znesek iz četrtega odstavka tega člena vlagatelj plača upravnemu organu, pristojnemu za izdajo dimnikarske izkaznice.

(1)Imetnik veljavne dimnikarske izkaznice upravnemu organu na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika, v roku petih dneh od dogodka naznani, da je dimnikarska izkaznica izgubljena, ukradena ali zaradi katerega drugega razloga neuporabna, upravni organ pa jo prekliče.

(2)V primerih iz prejšnjega odstavka upravni organ v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev vpiše status »neveljavna«.

(3)Imetnik, ki je naznanil dogodke iz prvega odstavka tega člena, lahko vloži novo vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice na obrazcu iz prvega odstavka tega člena, ki ji priloži fotografijo.

Imetnik dimnikarske izkaznice v primeru spremembe podatkov, navedenih na dimnikarski izkaznici, vloži vlogo za izdajo nove dimnikarske izkaznice na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika, ki ji priloži fotografijo. K vlogi priloži dokazilo o podatku, ki se spreminja razen, če gre za podatek o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco upravni organ ali drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila.

(1)V primeru neuporabne dimnikarske izkaznice iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika in spremembe podatkov iz prejšnjega člena, dimnikar v osmih dneh od prejema nove dimnikarske izkaznice vrne neuporabno dosedanjo dimnikarsko izkaznico ali dimnikarsko izkaznico, na kateri se spreminjajo podatki, upravnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje dimnikarskih storitev.

(2)Upravni organ dimnikarsko izkaznico takoj po prejemu uniči tako, da jo preluknja z luknjačem.

(3)Upravni organ uničeno dimnikarsko izkaznico vrne dimnikarju.

Ta pravilnik določa opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev, vsebino vloge za izdajo dovoljenja dimnikarskim družbam in vsebino vloge za pridobitev licence dimnikarjem.

Dimnikarska družba mora imeti naslednjo merilno in drugo opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev ter računalniško opremo za povezavo z evidencami:

Vloga za izdajo dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev se vloži na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Vloga za pridobitev licence za izvajanje dimnikarskih storitev se vloži na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

Ta pravilnik določa opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev, vsebino vloge za izdajo dovoljenja dimnikarskim družbam in vsebino vloge za pridobitev licence dimnikarjem.

Dimnikarska družba mora imeti naslednjo merilno in drugo opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev ter računalniško opremo za povezavo z evidencami:

Vloga za izdajo dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev se vloži na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Vloga za pridobitev licence za izvajanje dimnikarskih storitev se vloži na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

S tem odlokom se izmed merilnih postaj, ki sestavljajo infrastrukturo državne meteorološke, hidrološke, oceanografske in seizmološke službe, določajo referenčne merilne postaje za izvajanje meteorološkega, hidrološkega, oceanografskega in seizmološkega opazovanja.

(1)Seznam referenčnih merilnih postaj z nazivom, koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in opredelitvijo vrste merilne postaje je v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.

(2)Pri referenčnih merilnih postajah za izvajanje meteorološkega opazovanja so v prilogi tega odloka določene tudi meteorološke veličine, za katere se posamezna merilna postaja določi za referenčno merilno postajo.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Državna uprava (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot del izvršilne oblasti v Republiki Sloveniji izvršuje upravne naloge.

Uprava opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave, zakonov in drugih predpisov.

Uprava opravlja svoje delo po pravilih stroke.

Pri opravljanju svojega dela mora biti uprava politično nevtralna.

Uprava mora pri svojem delu ravnati nepristransko in ne sme dajati neupravičenih koristi in prednosti posameznicam oziroma posameznikom, pravnim osebam ali interesnim skupinam.

Uradni jezik v upravi je slovenščina.

Na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, je uradni jezik v upravi tudi italijanščina oziroma madžarščina. Na teh območjih uprava posluje tudi v jeziku narodne skupnosti. Če stranka v postopku uporablja jezik narodne skupnosti, uprava vodi postopek v jeziku narodne skupnosti in izdaja pravne in druge akte v postopku v slovenščini in v jeziku narodne skupnosti. Pred začetkom postopka mora organ seznaniti stranko s to pravico.

Kadar je upravni organ na prvi stopnji vodil postopek v italijanščini oziroma madžarščini, mora biti tudi drugostopni akt izdan v istem jeziku.

Pri poslovanju s strankami mora uprava zagotoviti spoštovanje njihove osebnosti in osebnega dostojanstva ter zagotoviti, da čim hitreje in čim lažje uresničujejo svoje pravice in pravne koristi.

Uprava skrbi za obveščenost javnosti o načinu svojega poslovanja in uresničevanja pravic strank.

Uprava je dolžna omogočiti strankam posredovanje pripomb in kritik glede svojega dela ter te pripombe in kritike obravnavati in nanje odgovarjati v razumnem roku.

Uprava je dolžna zagotavljati javnost svojega dela, upoštevaje omejitve, ki izhajajo iz predpisov, ki urejajo varovanje osebnih in tajnih podatkov, ter drugih predpisov.

Način poslovanja uprave s strankami, način zagotavljanja obveščenosti javnosti (drugi odstavek 5. člena), način zagotovitve možnosti posredovanja pripomb in kritik, njihovega obravnavanja in odgovarjanja nanje (tretji odstavek 5. člena), poslovanje z dokumentarnim gradivom, poslovni čas, uradne ure v upravi ter druga vprašanja načina delovanja uprave ureja Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

Uprava za vlado pripravlja predloge zakonov, podzakonskih predpisov in drugih aktov ter druga gradiva ter zagotavlja drugo strokovno pomoč pri oblikovanju politik.

Uprava izvršuje zakone in druge predpise, ki jih sprejema državni zbor, ratificirane mednarodne pogodbe, državni proračun, podzakonske predpise in druge akte vlade (v nadaljnjem besedilu: izvršilne naloge).

Za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena uprava izdaja predpise in posamične akte ter interne akte, vstopa v imenu in za račun Republike Slovenije v civilnopravna razmerja ter opravlja materialna dejanja.

Za opravljanje materialnih dejanj, s katerimi se posega v osebno prostost, telesno ali duševno celovitost, zasebnost, lastnino in druge človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, mora imeti uprava neposredno podlago v zakonu.

Uprava opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov.

Inšpekcijski nadzor ureja poseben zakon.

Uprava spremlja stanje družbe na področjih, za katera je pristojna, in skrbi za njen razvoj v skladu s sprejeto politiko države.

Uprava vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidence.

Uprava na podlagi in v okviru zakonov, drugih predpisov in državnega proračuna spodbuja oziroma usmerja družbeni razvoj.

Uprava zagotavlja opravljanje javnih služb v skladu z zakonom.

Opravljanje javnih služb se zagotavlja v javnih zavodih in gospodarskih družbah ter v drugih organizacijskih oblikah, ki jih določa zakon, lahko pa tudi v upravnih organih.

Upravne naloge opravljajo ministrstva, organi v njihovi sestavi in upravne enote (v nadaljnjem besedilu: upravni organi).

Ministrstvo se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na enem ali več upravnih področjih.

Organ v sestavi ministrstva se ustanovi za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog oziroma če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo stopnjo strokovne samostojnosti pri opravljanju nalog.

Upravna enota se ustanovi za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je treba organizirati in izvajati teritorialno.

Javna agencija se lahko ustanovi za opravljanje upravnih nalog v skladu s posebnim zakonom, ki ureja javne agencije:

Z zakonom ali na podlagi zakona lahko v primerih iz prvega odstavka tega člena javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog pridobijo tudi druge osebe javnega prava, posamezniki in pravne osebe zasebnega prava.

Če zakon dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več fizičnih oziroma pravnih oseb, se izbira opravi na javnem natečaju.

Pri izvajanju javnih pooblastil imajo nosilci javnih pooblastil pravice in dolžnosti uprave, ki jih določa zakon ali drug predpis.

Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva.

V ministrstvu se lahko imenujeta največ dve državni sekretarki oziroma državna sekretarja (v nadaljnjem besedilu: državni sekretar). V ministrstvu, pristojnem za zdravje, se lahko imenujejo največ trije državni sekretarji, v ministrstvu, pristojnem za finance, pa največ štirje državni sekretarji.

Državni sekretar pomaga ministru pri opravljanju njegove funkcije v okviru pooblastil, ki mu jih da minister.

Minister lahko pisno pooblasti državnega sekretarja, da ga nadomešča v času njegove odsotnosti ali zadržanosti pri vodenju in predstavljanju ministrstva ter predlaganju gradiv v obravnavo vladi. S podelitvijo pooblastila se minister ne razbremeni odgovornosti.

Minister ne more pooblastiti državnega sekretarja ali koga drugega, da izdaja predpise in glasuje na seji vlade.

Državni sekretar ima status funkcionarja. Imenuje in razrešuje ga vlada na predlog ministra, ki vodi ministrstvo. Državnemu sekretarju preneha funkcija z dnem prenehanja funkcije ministra.

V ministrstvu se v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, imenujejo generalne direktorice oziroma generalni direktorji (v nadaljnjem besedilu: generalni direktorji).

Generalni direktor vodi upravno in strokovno delo na zaokroženem delovnem področju znotraj ministrstva.

Vlada lahko v primerih odsotnosti ali zadržanosti ministra in državnega sekretarja na predlog ministra pooblasti generalnega direktorja, da v okviru svojega delovnega področja predstavlja vlado pri delu državnega zbora. (razveljavljen)

Generalni direktor je za svoje delo odgovoren ministru.

V ministrstvu se v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, imenuje generalna sekretarka oziroma generalni sekretar (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar).

Generalni sekretar vodi strokovno delo na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri ter pomaga ministru pri koordinaciji med notranjimi organizacijskimi enotami ministrstva.

Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren ministru.

Za obravnavo strokovnih vprašanj z upravnih področij ministrstva oziroma za svetovanje pri oblikovanju politik lahko minister ustanovi strokovni svet kot svoj strokovno-posvetovalni organ.

Z uredbo se lahko ustanovi upravni organ v sestavi ministrstva (v nadaljnjem besedilu: organ v sestavi) za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb.

Organ v sestavi se lahko ustanovi:

Če zakon določa, da je za odločanje o upravnih zadevah na določenem področju na prvi stopnji pristojno ministrstvo, in je v ministrstvu organiziran organ v sestavi za to področje, na prvi stopnji vodi postopek in odloča o upravni zadevi organ v sestavi ministrstva.

Organ v sestavi vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor), ki se imenuje v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Z zakonom ali uredbo se lahko določi za položaj predstojnice oziroma predstojnika (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) organa v sestavi tudi drugačno poimenovanje.

Organ v sestavi izvaja naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, programom dela, ki ga sprejme minister na predlog predstojnika organa v sestavi, in finančnim načrtom, ki se sprejme v skladu z zakonom o javnih financah.

Minister daje organu v sestavi ministrstva usmeritve za delo organa v sestavi.

Minister daje organu v sestavi obvezna navodila za delo ter mu naloži, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ali sprejme določene ukrepe ter mu o tem poroča.

Pred državnim zborom in vlado predstavlja organ v sestavi minister.

Če tako določa uredba iz 21. člena tega zakona, ministrstvo ali drug organ državne uprave izvaja vse ali določene naloge strokovne pomoči predstojniku na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri tudi za organ v sestavi.

Ministrstvo nadzoruje delo organa v sestavi. Minister lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela organa v sestavi.

Predstojnik organa v sestavi mora ministru redno in na njegovo posebno zahtevo poročati o delu organa v sestavi in o vseh pomembnejših vprašanjih s področij dela organa v sestavi.

Ministrstvo odloča v upravnem postopku na drugi stopnji o pravnih sredstvih zoper upravne akte, ki jih izdaja organ v sestavi.

Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ministrstva določi minister v soglasju z vlado. Če zakon ne določa drugače, določi notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest organa v sestavi, na predlog predstojnika organa v sestavi, minister v soglasju z vlado.

Pred sprejetjem akta iz prejšnjega odstavka mora predstojnik pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov v ministrstvu oziroma v organu v sestavi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev.

Skupne temelje za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest določi vlada z uredbo.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opravlja naloge na področjih delovnih razmerij in pravic iz dela, zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, enakih možnosti, družine, socialnih zadev in invalidskega varstva.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo opravlja naloge na področjih informacijske družbe, elektronskih komunikacij, informatizacije državne uprave, upravljanja informacijsko-komunikacijskih sistemov in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, zagotavljanja delovanja državnega portala eUprava, varnih predalov ter centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis.

Ministrstvo za finance opravlja naloge na področjih makroekonomske politike in koordinacije strukturnih reform, zakladništva, javnega računovodstva, programskega proračuna, davčnega in carinskega sistema, javnofinančnih prihodkov in finančnega sistema, finančnega premoženja, poroštev, zadolževanja javnega sektorja, javno-zasebnega partnerstva, preglednosti finančnih odnosov, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, prirejanja iger na srečo, državnih pomoči ter fiskalnih analiz in napovedi.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport opravlja naloge na področjih gospodarskega razvoja, razvoja podjetništva, industrije, obrti, konkurenčnosti, povečanja dodane vrednosti gospodarstva, internacionalizacije, spodbujanja implementacije tehnologij in inovacij v gospodarstvu, krožnega gospodarstva, vesolja, socialne ekonomije, lesarstva, spodbujanja razvoja turizma, gospodarskih odnosov s tujino, ekonomskega sistema, notranjega trga, tehnične zakonodaje in meril, meroslovja, prava družb, intelektualne lastnine, pomoči gospodarskim družbam v težavah, varstva konkurence, varstva potrošnikov, trgovinske politike, drobnega gospodarstva, pokopališke in pogrebne dejavnosti, trgovine, pošte, blagovnih rezerv ter športa, razen nalog na področju športne vzgoje otrok in mladine.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravlja naloge na področjih kmetijstva, razvoja podeželja, prehrane, varstva rastlin, veterinarstva in zootehnike, gozdarstva, lovstva, ribištva, varnosti ter kakovosti krme in hrane oziroma živil, uporabe materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil, ter varnosti in kakovosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu.

Ministrstvo za kulturo opravlja naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika in verske svobode.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj opravlja naloge na področjih evropske kohezijske politike, upravljanja skladov te politike in upravljanja drugih virov nepovratnih sredstev za zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik ter na področju regionalnega razvoja.

Ministrstvo za notranje zadeve opravlja naloge na področjih javne varnosti in policije, upravnih notranjih zadev in migracij.

Ministrstvo za javno upravo opravlja naloge na področjih javne uprave, razvojnega načrtovanja, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistemskega urejanja splošnega upravnega postopka, sistemskega urejanja upravnih taks, upravnega poslovanja, dostopa do informacij javnega značaja, delovanja nevladnih organizacij, lokalne samouprave, kakovosti javne uprave, boljše zakonodaje ter odprave administrativnih ovir in naloge na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave ter drugih nalog na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi ali aktom vlade.

Ministrstvo za obrambo opravlja naloge na področjih obrambnega sistema, sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter vojnih grobišč.

Ministrstvo za pravosodje opravlja naloge na področjih organizacije in statusa sodišč, državnega tožilstva, državnega odvetništva, ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic, nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva in državnega odvetništva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, civilnega in kaznovalnega prava, sistemskega urejanja omejevanja korupcije, sodnih postopkov, alternativnega reševanja sporov, otrokom prijaznega pravosodja, pravosodne uprave, odvetništva, notariata, izvrševanja kazenskih sankcij, varstva osebnih podatkov, mednarodne pravne pomoči in mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, usmerjanja ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč, preučevanja in načrtovanja uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, e-pravosodja ter naloge na področju načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb pravosodnih organov in vodenje investicij za potrebe teh organov.

Ministrstvo za infrastrukturo opravlja naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav, usmerjanja, koordinacije in povezovanja upravljavcev cest, razvoja vseevropskega prometnega omrežja v Republiki Sloveniji ter cestnega, železniškega, žičniškega, zračnega in pomorskega prometa, plovbe po celinskih vodah ter mednarodnih avtobusnih in železniških prevozov.

Ministrstvo za naravne vire in prostor opravlja naloge na področjih ohranjanja narave, upravljanja voda, vključno s stanjem voda, investicij v vodno infrastrukturo, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, gospodarskih javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, jedrske varnosti, varstva pred ionizirajočimi sevanji, odprave posledic naravnih nesreč, rudarstva, urejanja prostora in graditve objektov ter geodetske dejavnosti.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo opravlja naloge na področjih varovanja okolja, okoljskih presoj, podnebnih sprememb in ravnanja z odpadki, energetike, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, oskrbe z naftnimi derivati in infrastrukture za alternativna goriva v prometu ter trajnostne mobilnosti, celostnega prometnega načrtovanja in javnega potniškega prometa v notranjem in čezmejnem prometu.

Ministrstvo za solidarno prihodnost opravlja naloge na področjih stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe, deinstitucionalizacije starejših, dolgožive družbe, socialnega varstva v delu, ki se nanaša na institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, in ekonomske demokracije.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije opravlja naloge na področjih visokega šolstva, znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter tehnološkega razvoja.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje opravlja naloge na področjih predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega in višjega šolstva, izobraževanja odraslih, mladine ter športne vzgoje otrok in mladine.

Ministrstvo za zdravje opravlja naloge na področjih javnega zdravja, zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, kemijske varnosti, varstva pred sevanji, zdravil in medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, proizvodnje in prometa materialov, ki prihajajo v stik z živili, njihove uporabe v postopkih proizvodnje in distribucije prehranskih dopolnil ter živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, zdravstveno ustrezne pitne vode, živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu z vidika preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve opravlja naloge na področjih zunanjih zadev države, gospodarske diplomacije, vključno z usklajevanjem in uveljavljanjem ter zaščito gospodarskih interesov države v tujini, konzularne zaščite in mednarodnega prava, vključno s sklepanjem mednarodnih pogodb, mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, evropskih zadev ter usklajevanja stališč in sodelovanja z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Naloge ministrstev lahko podrobneje določi vlada z uredbo.

Vlada z uredbo iz 21. člena tega zakona o ustanovitvi organov v sestavi določi tudi delovna področja organov v sestavi.

Za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, delujejo upravne enote.

Območja upravnih enot določi vlada z uredbo. Območja upravnih enot se določijo tako, da je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog. Območje upravne enote praviloma obsega območje ene ali več lokalnih skupnosti.

Če zakon tako določa, se opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, zagotavlja v območnih enotah, izpostavah oziroma drugače imenovanih dislociranih enotah ministrstev oziroma organov v njihovi sestavi.

Upravne enote odločajo na prvi stopnji v upravnih stvareh iz državne pristojnosti, če z zakonom za posamezne upravne stvari ni določeno drugače.

Upravne enote opravljajo tudi druge upravne naloge iz državne pristojnosti, določene z zakoni, ki urejajo posamezna področja.

Notranjo organizacijo upravne enote določi načelnica oziroma načelnik (v nadaljnjem besedilu: načelnik) upravne enote s soglasjem vlade.

Upravno enoto vodi načelnik, ki se imenuje v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Načelnik upravne enote predstavlja upravno enoto, izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam, opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delovanjem upravne enote, odloča o pravicah ter dolžnostih in delovnih razmerjih delavcev v upravni enoti in o drugih kadrovskih vprašanjih ter skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja upravne enote.

Upravna enota opravlja zadeve s svojega delovnega področja pod strokovnim vodstvom ministrstev, na katerih delovno področje sodijo posamezne zadeve.

Ministrstva, vsako na svojem delovnem področju:

Načelnik upravne enote mora ravnati v skladu z usmeritvami, strokovnimi napotki in obveznimi navodili ministrstva, pristojnega za ustrezno delovno področje.

Načelnik upravne enote mora redno poročati ministrstvu, pristojnemu za upravo, in resornim ministrstvom o izvrševanju nalog upravne enote.

Poročanje ministrstvu, pristojnemu za upravo, zajema celotno delovanje upravne enote, poročanje resornim ministrstvom pa zajema izvrševanje nalog na njihovih delovnih področjih.

Če ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, ugotovi, da upravna enota ne izvršuje nalog iz pristojnosti ministrstva oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti načelnika upravne enote in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje teh nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi. Ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, o opravljenem nadzoru in rezultatih nadzora obvesti tudi ministrstvo, pristojno za upravo.

Če načelnik upravne enote ne ravna v skladu z opozorilom ministrstva, lahko ministrstvo neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti upravne enote. Ministrstvo mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti upravne enote, če bi zaradi tega utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.

Minister, pristojen za upravo, lahko na predlog načelnika upravne enote po pridobitvi soglasja ministra, pristojnega za določeno upravno področje, s sklepom izjemoma določi drugo krajevno pristojno upravno enoto za reševanje posamičnih upravnih zadev na določenem upravnem področju, v katerih upravna enota še ni opravila nobenih dejanj v postopku. Sklep se izda, če je očitno, da krajevno pristojna upravna enota ne more odločiti v zakonitem roku, niti ni objektivno pričakovati, da bi to lahko storila v razumnem času po izteku tega roka. Pri določanju obsega upravnih zadev se izhaja iz načela enake obremenjenosti upravnih enot glede na število uradnih oseb in upravnih zadev v reševanju.

Upravna enota, ki postane krajevno pristojna na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka, o prenosu upravne zadeve obvesti stranko.

Ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, odloča o pritožbi zoper odločbo ali drug posamični akt, ki ga je v upravnih stvareh na prvi stopnji izdala upravna enota.

Če je v ministrstvu za določeno upravno področje ustanovljen organ v sestavi, odloča o pritožbi zoper odločbo ali drug posamični akt, ki ga je na prvi stopnji izdala upravna enota, organ v sestavi. (prenehal veljati)

Ministrstvo, pristojno za upravo:

Načelnik upravne enote za svoje delo in delo upravne enote odgovarja ministru, pristojnemu za upravo. Minister, pristojen za upravo, kot predstojnik načelnika upravne enote s splošnim aktom uredi način uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja načelnikov upravnih enot.

Usmeritve in obvezna navodila ministrstev iz 49. člena tega zakona so za upravne enote zavezujoča, če z njimi z vidika organizacijskih, kadrovskih, finančnih in drugih posledic za poslovanje upravne enote pisno soglaša minister, pristojen za upravo. V primeru spora odloči vlada.

Če ima podzakonski predpis, ki ga izda pristojni minister, kadrovske, finančne ali druge posledice za poslovanje upravne enote, mora pred njegovo izdajo pristojni minister pridobiti pisno mnenje ministrstva, pristojnega za upravo. V primeru spora odloči vlada.

V sporih o pristojnosti med upravnimi enotami odloča ministrstvo, pristojno za upravo.

Za sodelovanje med upravno enoto, občinskimi upravami in območnimi enotami, izpostavami in drugimi dislociranimi organizacijskimi enotami ministrstev, organov v njihovi sestavi ter oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je država in ki pretežno opravljajo upravne naloge, se za območje upravne enote ustanovi poseben koordinacijski sosvet, v katerem sodelujejo načelnik upravne enote, župani oziroma direktorji občinskih uprav (tajniki občin) ali od župana oziroma direktorja občinske uprave (tajnika občine) pooblaščeni predstavniki občinske uprave in vodje dislociranih enot tega odstavka.

Koordinacijski sosvet obravnava vprašanja v zvezi z organizacijo, učinkovitostjo in kakovostjo dela državne uprave na območju upravne enote z namenom zagotoviti čim bolj usklajeno delovanje javne uprave na tem območju in usklajeno reševanje organizacijskih, prostorskih, materialnih vprašanj, vprašanj splošnega poslovanja (poslovanja s strankami, poslovanja z dokumentarnim gradivom itd.) in drugih podobnih vprašanj. Načelnik upravne enote kot koordinator sosveta skupne predloge in vprašanja posreduje ministrstvu, pristojnemu za upravo, in ministrstvom, na katerih delovno področje se predlogi in vprašanja nanašajo.

Ministrstva se morajo ravnati po političnih usmeritvah vlade.

Vlada lahko naloži ministrstvu, da prouči določeno vprašanje ali opravi določeno nalogo in ji o tem poroča.

Ministrstva poročajo vladi o svojem delu, zlasti o stanju na njihovih upravnih področjih, o izvrševanju zakonov, drugih predpisov in usmeritev vlade, o ukrepih, ki so jih sprejeli, ter o njihovih učinkih.

Ministrstvo lahko daje vladi predloge in pobude za urejanje vprašanj z njegovih upravnih področij, ki so v pristojnosti vlade ali državnega zbora.

Ministrstvo lahko zahteva, da vlada zavzame stališče ali da mu da usmeritve za reševanje posameznih vprašanj z njegovih upravnih področij.

Ministrstva in drugi upravni organi morajo med seboj sodelovati v vseh skupnih vprašanjih.

Ministrstva in drugi upravni organi pri vzpostavljanju informacijskih sistemov, za katere so pristojni, sodelujejo z ministrstvom, pristojnim za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov.

Ministrstva ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanje več ministrstev.

Za obravnavo posameznih vprašanj oblikujejo ministrstva skupne delovne skupine ali organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.

Ministrstva morajo pri pripravljanju predpisov in drugih aktov medsebojno sodelovati oziroma si pred izdajo predpisa oziroma pred predložitvijo predpisa ali drugega akta vladi pridobiti mnenje drugih pristojnih ministrstev.

Če ministrstvo ne sprejme pomembnejših pripomb drugega ministrstva, mora ob predložitvi predpisa ali drugega splošnega akta o tem obvestiti vlado.

Kadar je z zakonom določeno, da določeno odločitev sprejme posamezno ministrstvo v soglasju z drugim ministrstvom, pa med njima ni doseženo soglasje, mora ministrstvo, ki je pooblaščeno za sprejem odločitve, o spornem vprašanju obvestiti vlado in zahtevati, da o njem odloči.

Če se pri delu ministrstev pojavijo druga sporna vprašanja, odloči o tem sporu vlada, ki da usmeritve za njihovo rešitev.

Če posamezna naloga zadeva upravna področja dveh ali več ministrstev, prevzame vodenje take naloge ministrstvo, na katerega upravno področje sodi naloga po pretežnosti, druga ministrstva pa morajo pri tem sodelovati.

Če med ministrstvi ni doseženo soglasje, odloči o spornem vprašanju vlada.

Predsednik vlade lahko pooblasti ministra, da vodi ali usklajuje delo dveh ali več ministrstev pri oblikovanju politik in opravljanju izvršilnih nalog oziroma da vodi izvajanje določenega projekta vlade, ki sodi na upravna področja več ministrstev.

Ministrstva, vsako na svojem področju, pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti nadzorujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajajo organi lokalnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti.

Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki je izdal akt, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo in zakonom, mu predlagati ustrezne rešitve in določiti rok, v katerem mora organ lokalne skupnosti sporen akt uskladiti.

Če organ lokalne skupnosti v roku iz prejšnjega odstavka ne uskladi svojega predpisa z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z ustavo oziroma zakonom.

Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki nadzoruje delo uprave lokalne skupnosti, če ugotovi, da uprava lokalne skupnosti ne ravna v skladu z zakonom in drugim zakonitim predpisom, in mora predlagati ustrezne ukrepe.

Ministrstva, vsako na svojem področju, opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov organov lokalnih skupnosti, kadar ti odločajo v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.

O pritožbi zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na prvi stopnji izdajajo organi lokalnih skupnosti, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje.

V zadevah, ki jih na organe lokalnih skupnosti prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva iz prejšnjega odstavka lahko pristojno ministrstvo da obvezno navodilo za organizacijo služb in sistemizacijo delovnih mest za opravljanje teh nalog ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

Pristojno ministrstvo si zagotavlja pregled nad delom organov lokalnih skupnosti pri izvrševanju nalog iz državne pristojnosti; v ta namen zahteva od organov lokalnih skupnosti poročila, obvestila, mnenja in podatke ter njihovo obvezno sodelovanje.

Upravna enota mora opozoriti pristojno ministrstvo, če ugotovi, da organi lokalnih skupnosti pri opravljanju nalog iz pristojnosti lokalnih skupnosti ravnajo nezakonito. Upravna enota mora prav tako opozoriti pristojno ministrstvo, če ugotovi, da organi lokalnih skupnosti pri nalogah iz državne pristojnosti, ki so prenesene na lokalne skupnosti, ravnajo neprimerno in nestrokovno.

Ministrstva dajejo organom lokalnih skupnosti strokovno pomoč s svojega delovnega področja pri prenesenih nalogah iz državne pristojnosti in pri nalogah iz pristojnosti lokalnih skupnosti.

Če ministrstvo ugotovi, da organ lokalne skupnosti ne izvršuje nalog iz državne pristojnosti, mora opozoriti organ lokalne skupnosti in mu z odločbo naložiti, da zagotovi izvrševanje teh nalog v roku, ki ga določi.

Če organ lokalne skupnosti nalog iz državne pristojnosti ne izvršuje pravilno in pravočasno, ga mora ministrstvo opozoriti na ugotovljene nepravilnosti ter mu določiti način in rok za njihovo odpravo.

V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko ministrstvo predlaga pristojnemu organu lokalne skupnosti tudi ukrepe zoper odgovorno uradno osebo.

Če organ lokalne skupnosti ne ravna v skladu z opozorilom ministrstva, lahko ministrstvo na stroške lokalne skupnosti neposredno opravi posamezno nalogo iz državne pristojnosti, ki bi jo moral opraviti organ lokalne skupnosti.

Ministrstvo mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti organa lokalne skupnosti, če bi zaradi opustitve naloge utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.

Če organ lokalne skupnosti kljub večkratnim opozorilom ne opravlja nalog iz državne pristojnosti, ki jih je na lokalno skupnost prenesla država, ali če jih ne izvršuje pravilno in pravočasno, lahko ministrstvo predlaga vladi, da začne postopek za odvzem prenesenih nalog.

Ministrstvo opravlja nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih pravnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.

Splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Nosilec javnega pooblastila je dolžan posredovati splošni akt iz prejšnjega odstavka za objavo pristojnemu ministrstvu.

Če ministrstvo meni, da je splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, neskladen z ustavo, zakonom ali podzakonskim predpisom, predlaga nosilcu javnega pooblastila, da o njem ponovno odloči in pri tem navede razloge za svoj predlog. Če nosilec javnega pooblastila vztraja pri svoji odločitvi, ministrstvo predlaga vladi, da zadrži objavo splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.

Določbe tega člena se ne uporabljajo za javne agencije. Za nadzor nad javnimi agencijami se uporabljajo določbe splošnega zakona, ki ureja javne agencije, in zakonov, ki urejajo posamezne javne agencije.

Ministrstvo, pristojno za upravo, opravlja v upravnih organih in pri nosilcih javnih pooblastil nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju ter v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju v obsegu, v katerem ti predpisi zavezujejo samoupravne lokalne skupnosti.

Nadzorstvo opravljajo upravni inšpektorji.

Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva izkazujejo upravni inšpektorji s službeno izkaznico. Obrazec službene izkaznice predpiše minister, pristojen za javno upravo.

Upravni inšpektor ima pravico do vstopa v prostore upravnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila ter pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na upravne postopke in upravno poslovanje, vključno s tajnimi podatki, osebnimi podatki, poslovnimi skrivnostmi, davčnimi tajnostmi in drugimi varovanimi podatki. Upravni organ mora zagotoviti upravnemu inšpektorju pogoje za delo in vse potrebne informacije. (prenehal veljati)

Upravni inšpektor o nadzoru sestavi zapisnik, ki se vroči predstojniku upravnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila, pristojnemu ministru in ministru, pristojnemu za upravo. V zapisniku lahko upravni inšpektor predlaga ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Na zapisnik ima predstojnik upravnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila pravico ugovora v osmih dneh od dneva vročitve zapisnika. O ugovoru na zapisnik odloča minister, pristojen za upravo, ki lahko tudi predlaga predstojniku organa oziroma nosilca javnega pooblastila, pristojnemu ministru oziroma vladi ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. (prenehal veljati)

Za izvrševanje zakonov, drugih predpisov državnega zbora, predpisov vlade ter predpisov Evropske unije ministri izdajajo pravilnike, odredbe in navodila.

Pravilnik, odredba ali navodilo se izda, če tako določa zakon ali uredba izdana za izvrševanje zakona ali če minister oceni, da je to potrebno za izvrševanje zakona ali predpisa Evropske unije.

S pravilnikom se podrobneje razčlenijo posamezne določbe zakona ali drugega predpisa.

Z odredbo se določijo ukrepi, ki imajo splošen pomen.

Z navodilom se predpiše način ravnanja.

Če vsebina pravilnika spada v delovno področje več ministrov, pristojni ministri skupaj izdajo pravilnik.

Če minister seznanja javnost z odločitvijo organa Evropske unije, ki učinkuje neposredno, to stori z naznanilom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Nosilci javnih pooblastil izdajajo splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, če tako določa zakon.

Ministrstvo, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov, je v državni upravi pristojno za upravljanje informacijsko komunikacijske infrastrukture, razvoj skupnih informacijskih rešitev ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko komunikacijskim sistemom, ter načrtovanje in upravljanje vseh proračunskih virov na teh področjih.

Določba prejšnjega odstavka ne velja za informacijsko komunikacijske sisteme, namenjene področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije, interni informacijski sistem notranjih zadev, obveščevalno-varnostne dejavnosti, zunanjih zadev, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter opravljanja plačilnega prometa za proračunske uporabnike.

Vlada določi podatkovne in tehnološke standarde, smernice za skupne informacijske rešitve in skupno varnostno politiko.

Ministrstvo, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov, zagotavlja storitve centralnega informacijsko komunikacijskega sistema, elektronsko podporo upravnim ter drugim postopkom in razvoj skupnih informacijskih rešitev za elektronsko poslovanje državnih organov, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.

Stroške uporabe storitev centralnega informacijsko komunikacijskega sistema za državne organe in centre za socialno delo krije državni proračun. Javne agencije, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in ostali uporabniki storitve plačujejo v skladu s cenikom, ki ga določi minister, pristojen za upravo.

Organi državne uprave, organi lokalnih skupnosti ter druge pravne in fizične osebe, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, pri izvrševanju upravnih nalog vodijo elektronske evidence dokumentarnega gradiva s svojega delovnega področja. V elektronske evidence dokumentarnega gradiva se z namenom opravljanja upravnih nalog evidentira osebno ime oziroma firma subjekta dokumentarnega gradiva, naslov njegovega prebivališča oziroma sedež in morebitni elektronski naslov. Osebni podatki se iz evidence izbrišejo ob uničenju dokumentov ali ob njihovem izločanju, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo. V elektronskih evidencah dokumentarnega gradiva se evidentirajo tudi dokumenti v elektronski obliki oziroma fizični dokumenti, ki so pretvorjeni v elektronsko obliko. Elektronske evidence dokumentarnega gradiva se povezujejo s centralnim registrom prebivalstva in Poslovnim registrom Slovenije tako, da se na podlagi EMŠO, davčne ali matične številke, v postopkih, kjer so ti podatki obvezna sestavina vloge, v elektronske evidence dokumentarnega gradiva pri organu na posamezno zahtevo organa prenesejo podatki o osebnem imenu oziroma firmi, o naslovu stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedežu in o elektronskem naslovu za vročanje.

Za namen upravljanja informacijsko-komunikacijske infrastrukture iz prvega odstavka 74.a člena tega zakona ministrstvo, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov, vzpostavi in upravlja centralni imenik.

V centralnem imeniku se obdelujejo podatki o imenu, priimku, davčni številki in elektronskem naslovu javnih uslužbencev državne uprave ter naziv in naslov organa, kjer so javni uslužbenci zaposleni.

Ministrstvo, pristojno za javno upravo, vzpostavi in upravlja informacijski sistem za podporo izvajanju politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem za upravljanje s kadrovskimi viri). Namen obdelave osebnih podatkov v informacijskem sistemu za upravljanje s kadrovskimi viri je podpora učinkovitemu vodenju kadrovskih postopkov v okviru izvajanja politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave, kot jih določa zakon, ki ureja javne uslužbence: zagotavljanje internega trga dela, letni razgovori, načrtovanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja ter spremljanje kariere in strokovnosti dela javnih uslužbencev.

V informacijski sistem za upravljanje s kadrovskimi viri se iz centralne kadrovske evidence državne uprave, ki se vodi v okviru informacijskega sistema MFERAC (v nadaljnjem besedilu: centralna kadrovska evidenca) za javnega uslužbenca prenesejo podatki, ki so v upravljanju posameznega organa državne uprave in so potrebni za izvajanje kadrovskih postopkov v okviru politike upravljanja s kadrovskimi viri iz prejšnjega odstavka, in sicer podatki o imenu in priimku, delovnem razmerju, delovnem mestu in nazivu javnega uslužbenca ter o elektronskem naslovu, če je ta vnesen v centralno kadrovsko evidenco.

V informacijskem sistemu za upravljanje s kadrovskimi viri se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka hranita tudi zapis letnega pogovora, vključno z ugotovitvami glede kariere in strokovne usposobljenosti javnega uslužbenca, in davčna številka.

Dostop do podatkov v informacijskem sistemu za upravljanje s kadrovskimi viri imajo osebe, ki imajo dostop do podatkov iz centralne kadrovske evidence v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, kadar je to potrebno za izvajanje nalog iz tretjega odstavka tega člena.

Centralni imenik in informacijski sistem za upravljanje s kadrovskimi viri se samodejno povezujeta s centralno kadrovsko evidenco. Povezovanje se izvede tako, da centralna kadrovska evidenca samodejno iz informacijskega sistema MFERAC za namen pridobitve povezovalnega znaka pridobi davčno številko, nato pa se iz centralne kadrovske evidence na podlagi pridobljene davčne številke, za namene iz prvega in tretjega odstavka tega člena, samodejno prenesejo podatki, potrebni za delovanje centralnega imenika oziroma za delovanje informacijskega sistema za upravljanje s kadrovskimi viri.

Določbe tega člena, ki se nanašajo na centralni imenik, se ne uporabljajo za področja iz drugega odstavka 74.a člena tega zakona.

Osebni podatki iz centralnega imenika in informacijskega sistema za upravljanje s kadrovskimi viri se hranijo do prenehanja delovnega razmerja javnega uslužbenca, nato pa se izbrišejo. Ne glede na prejšnji stavek se podatek o zapisu letnega pogovora, vključno z ugotovitvami glede kariere in strokovne usposobljenosti javnega uslužbenca, hrani za obdobje, ko ima javni uslužbenec istega nadrejenega, nato pa se izbriše.

Koordinacijski sosveti se konstituirajo najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati zakonske določbe, ki določajo organe in organizacije v sestavi ministrstev ter urejajo njihova razmerja do ministrstev in njihovo notranjo organizacijo, razen določb zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba US, 87/2001 – ZMatD in 47/2002).

Na področjih, kjer je v zakonu iz prvega odstavka tega člena določeno, da organ v sestavi odloča v upravnem postopku na prvi in na drugi stopnji, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona prevzame odločanje na drugi stopnji pristojno ministrstvo; ministrstvo prevzame tudi delavce ter ustrezne pravice proračunske uporabe, prostore, opremo in dokumentacijo. Od prevzema nalog po tem odstavku se za davčni organ po zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98 – odločba US, 82/98, 91/98, 1/99 – ZNIDC, 108/99, 37/2001 – odločba US in 97/2001) šteje tudi pristojno ministrstvo.

Organi in organizacije v sestavi ministrstev, ustanovljeni z zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94, 47/97, 60/99, 119/2000 – ZVRS-C, 30/2001 – ZTel in 30/2001) ali z drugim zakonom, po uveljavitvi tega zakona nadaljujejo z delom do uveljavitve uredbe iz 21. člena tega zakona. S tem dnem ti organi oziroma organizacije v sestavi ministrstev prenehajo delovati, razen tistih, za katere je z uredbo iz 21. člena tega zakona določeno drugače. Naloge organov in organizacij v sestavi ministrstev, ki prenehajo delovati v skladu z uredbo iz 21. člena tega zakona, prevzamejo pristojna ministrstva oziroma organi v sestavi ministrstev, določeni z uredbo iz 21. člena tega zakona.

Ne glede na določbe 74. člena tega zakona navodila in odredbe, izdani kot podzakonski predpisi, ostanejo v veljavi.

Zakonske določbe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo do uveljavitve uredbe iz 21. člena tega zakona.

Ministrstvo oziroma organi v njegovi sestavi, ustanovljen z uredbo iz 21. člena tega zakona, s prevzemom nalog prevzamejo od organov in organizacij v sestavi delavce, pravice proračunske uporabe, obveznosti, dokumentacijo, prostore, opremo in inventar, ki se uporabljajo za izvajanje teh nalog.

Uredbe na podlagi tega zakona sprejme vlada najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Uredba iz 27. člena tega zakona, ki ureja skupna izhodišča za notranjo organizacijo organov državne uprave, se uskladi s tem zakonom najkasneje v devetih mesecih od njegove uveljavitve.

Uredbo iz 21. člena tega zakona o ustanovitvi organov v sestavi ministrstev vlada sprejme najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Ministrstva morajo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi uredbe iz 21. člena uskladiti splošne akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z določbami tega zakona.

Predstojnikom organov in organizacij v sestavi in njihovim namestnikom z dnem prenehanja delovanja organa oziroma organizacije preneha funkcija. Če izpolnjujejo pogoje, se jih zaposli brez javnega natečaja s prerazporeditvijo na ustrezna delovna mesta v ministrstvu.

Državni sekretarji nadaljujejo z delom v skladu s 25.c členom zakona o vladi (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94 – ZODPM, 23/96, 47/97, 23/99 – ZSOVA, 119/2000 in 30/2001 – ZODPM-C) do prenehanja funkcije vlade po prvih parlamentarnih volitvah po uveljavitvi tega zakona.

Delavci v organih državne uprave z nazivom državni podsekretar nadaljujejo z delom z istim nazivom do prevedbe naziva v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Generalni sekretarji ministrstev nadaljujejo z delom po določbah tega zakona.

Načelnike upravnih enot do uveljavitve zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev, imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo, v skladu z zakonom o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP in 38/99).

Do uveljavitve zakona, ki bo uredil postopek podelitve javnega pooblastila, se za postopke javnega natečaja za pridobitev javnega pooblastila po tretjem odstavku 15. člena tega zakona smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javna naročila, o javnem razpisu.

Ob konstituiranju pokrajin ali najkasneje dve leti po njihovem konstituiranju se teritorialna organizacija državne uprave uskladi s teritorialno organizacijo lokalne samouprave.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:

Z zaprisego ministrov po prvih parlamentarnih volitvah od uveljavitve tega zakona preneha veljati 25.c člen zakona o vladi; s tem dnem se začnejo uporabljati določbe 17. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) S tem zakonom se zaradi preprečevanja širjenja, omilitve, obvladovanja, okrevanja in odprave posledic COVID-19 spreminjajo in dopolnjujejo določbe naslednjih zakonov:

(2) S tem zakonom se zaradi preprečevanja širjenja, omilitve, obvladovanja, okrevanja in odprave posledic COVID-19 odstopa od določb naslednjih zakonov:

(3) S tem zakonom se zaradi preprečevanja širjenja, omilitve, obvladovanja, okrevanja in odprave posledic COVID-19 določajo začasni ukrepi na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, gospodarstva, dodeljevanja finančnih spodbud in likvidnostnih sredstev ter zaščite, reševanja in pomoči.

V Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10) se v 76. členu četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(4) Pravnomočna odločba, s katero je bil prosilcu priznan status repatriirane osebe ali pravica do repatriacije v Republiko Slovenijo kot ožjemu družinskemu članu osebe slovenskega rodu, ki je pridobil status repatriirane osebe, velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.«.

V Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ in 167/21 – odl. US) se v 55. členu v četrtem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko vsem delodajalcem v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe.«.

V dvanajstem odstavku se besedilo »31. decembra 2021« nadomesti z besedilom »30. junija 2022«.

V 83. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) Vlada lahko ukrepe iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

104. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Vzgojno-izobraževalno delo (pouk in druge oblike organiziranega dela) z učenci, dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih v osnovnih šolah, glasbenih šolah, srednjih šolah, višjih strokovnih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih lahko, če je to nujno potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, poteka v obliki izobraževanja na daljavo v primeru:

(2) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 1. točke prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za izobraževanje, s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena sprejme predstojnik vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) za največ deset delovnih dni in odločitev objavi na spletni strani vzgojno-izobraževalnega zavoda ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje.

(4) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 3. točke prvega odstavka tega člena sprejme ravnatelj po predhodnem mnenju NIJZ o epidemioloških razmerah v tem zavodu, in odločitev objavi na spletni strani vzgojno-izobraževalnega zavoda ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Ravnatelj vsaj vsakih deset dni pri NIJZ preveri, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje izobraževanja na daljavo in o ugotovitvah obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje.

(5) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 4. točke prvega odstavka tega člena sprejme z odločbo, izdano v postopku inšpekcijskega nadzora, inšpektor, pristojen za šolstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.

(6) Izobraževanje na daljavo se izvaja skladno s smernicami, ki jih pripravi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Z izvajanjem izobraževanja na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni s predmetnikom in učnimi načrti ali študijskimi programi.«.

V 108. členu se v naslovu in prvem odstavku za besedilom »študijsko leto 2021/2022« doda besedilo »in 2022/2023«.

V Zakonu o nujnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 112/21 in 189/21) se v 29. členu v prvem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Vlogo se v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. marca 2022.«.

V 32. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31. marca 2022.«.

Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ukrepi od 25. do 35. člena tega zakona veljajo od 1. julija 2021 do 31. marca 2022. Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok ali ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej podaljša s sklepom za obdobje največ treh mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

V 38. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(4) Število storitev za izvedbo nacionalnega razpisa se določi na podlagi števila čakajočih pacientov, ki so na dan objave nacionalnega razpisa uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje. Zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka se opravijo pacientom, ki so na dan izdaje sklepa o izbiri izvajalcev iz osmega odstavka 40. člena tega zakona uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje.«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Če ministrstvo, pristojno za zdravje, ugotovi, da je število opravljenih storitev manjše, kot je bilo razpisanih storitev iz prejšnjega odstavka, se lahko storitve iz tretjega odstavka tega člena opravijo tudi pacientom, ki so po šestih mesecih in devetih mesecih od izdaje sklepa iz osmega odstavka iz 40. člena tega zakona še vedno uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje, pri čemer se smiselno upoštevajo pravila postopka izvedbe nacionalnega razpisa iz 40. člena tega zakona.«.

Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

V Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20, 15/21 – ZDUOP, 82/21 – ZNB-C in 112/21 – ZNUPZ) se v 31. členu v drugem odstavku besedilo »povrnitev stroškov v zvezi z nakupom zdravil za zdravljenje COVID-19 izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki jim je minister, pristojen za zdravje, izdal pooblastilo za nakup teh zdravil« nadomesti z besedilom »nabavo zdravil za profilakso in zdravljenje COVID-19, ki jih v imenu Republike Slovenije nabavi ministrstvo, pristojno za zdravje, ali pravna oseba javnega prava, ki jo za to pooblasti minister, pristojen za zdravje, v okviru Skupnih javnih naročil držav članic Evropske unije ali v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, za potrebe pacientov na celotnem območju Slovenije«.

V šestem odstavku se besedilo »cepljenja proti COVID-19« nadomesti z besedilom »iz tega člena«.

V 44. členu se v tretjem odstavku letnica »2021« nadomesti z letnico »2022«.

V 68. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(5) Ukrepi iz tega člena veljajo do 30. junija 2022.«.

V 98. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

V 101. členu se v prvem odstavku besedilo »eno leto po koncu epidemije« nadomesti z besedilom »vključno 30. junija 2023«.

V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP in 112/21 – ZIUPGT) se v 36. členu v šestem odstavku besedilo: »(UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6)« nadomesti z besedilom »(UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Šesta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 437 z dne 24. 11. 2021, str. 1)«.

V sedmem odstavku se besedilo »31. decembra 2021« nadomesti z besedilom »30. junija 2022«.

V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 - ZDUOP) se v 90. členu v drugem odstavku besedilo »31. decembra 2021« nadomesti z besedilom »31. decembra 2022«.

V Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18 in 196/21 – ZDOsk) se v 28. členu besedilo »1. januarja 2022« nadomesti z besedilom »30. junija 2022«.

V Interventnem zakonu za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20) se v 1. členu v drugem odstavku datum »31. 12. 2021« nadomesti z besedilom »31. decembra 2022«.

V Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 112/21 – ZNUPZ) se besedilo 24. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Ne glede na prvi odstavek 116. člena ZZUOOP se veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki jih zaradi izjemnih okoliščin in ukrepov COVID-19 ni bilo mogoče podaljšati do 31. decembra 2021 (nezmožnost udeležbe na usposabljanju), podaljša do 30. junija 2022.

(2) Ne glede na drugi odstavek 116. člena ZZUOOP se veljavnost potrdil in znakov o pravilnem delovanju naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, ki jih zaradi izjemnih okoliščin in ukrepov COVID-19 ni bilo mogoče podaljšati do 31. decembra 2021, podaljšajo do 30. junija 2022.

(3) Kot nezmožnost udeležbe na usposabljanju se šteje zdravstveno stanje v povezavi s COVID-19 ter nezmožnost usposabljanja preko spletnih aplikacij, glede česar mora imetnik izkaznice predložiti ustrezna zdravstvena dokazila (zdravniško potrdilo) oziroma izjavo.

(4) Predpisana izobraževanja oziroma usposabljanja z delovnega področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se zaradi preprečitve okužbe s COVID-19 opravljajo tudi preko elektronskih medijev oziroma spleta do 31. decembra 2022.«.

V 31. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(8) Ukrep iz tega člena velja do 28. februarja 2022. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje treh mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ in 196/21 – ZDOsk) se v 8. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Podatke iz Priloge 1 pod zaporedno številko NIJZ 1 do NIJZ 75, Priloge 2 in Centralnega registra podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP) iz 14.b člena tega zakona, ki se obdelujejo na podlagi tega zakona, je treba vpisati v predpisana evidenčna sredstva ob zdravstvenih pregledih in drugih zdravstvenih storitvah. Podatki iz prejšnjega stavka se posredujejo v skladu z metodološkimi navodili NIJZ.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Obliko, način, evidenčna sredstva, največji časovni zamik po zdravstvenih pregledih ali drugih zdravstvenih storitvah iz prvega odstavka tega člena za vpis in posredovanje podatkov iz prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje.«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»Izvajalcu, ki ne upošteva določb prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena glede posredovanja v zbirke NIJZ 48 ali NIJZ 49 iz Priloge 1, eNapotnica in eNaročilo iz Priloge 2 ali CRPP, se lahko do izpolnitve obveznosti posredovanja podatkov zadrži plačilo zdravstvene storitve iz sredstev obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja oziroma proračuna, kot ga določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Podatke, ki omogočajo nadzor nad izpolnjevanjem določb tega odstavka, zagotavljajo izvajalci in NIJZ, sam nadzor pa izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.«.

V 14. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Za osebe, ki nimajo dodeljene EMŠO ali ZZZS številke zavarovane osebe, se v povzetku podatkov o pacientih lahko vodijo podatki o osebnem imenu in drugi podatki, potrebni za identifikacijo osebe.«.

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »drugega odstavka tega člena«.

Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo peti do sedmi odstavek.

V 14.a členu se v prvem odstavku besedilo »Centralni register podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP)« nadomesti z besedo »CRPP«.

V 14.č členu se v prvem odstavku v 3. točki za podtočko d) doda nova podtočka e), ki se glasi:

»e) podatke o tujih zavarovanih osebah, ki so prejele zdravstveno obravnavo v Republiki Sloveniji;«.

V osmem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Pacient lahko zdravstveno dokumentacijo iz tretje alineje prvega odstavka 1.a člena tega zakona posreduje prek portala za paciente ali aplikacije za paciente.«.

V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21 in 187/21 – ZIPRS2223) se v 32. členu v tretjem odstavku za 12. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 13. točka, ki se glasi:

»13. obveznosti iz 33. člena tega zakona.«.

V 33. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »ustanova« dodata besedi »ter občin«.

V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) se v 2. členu v drugem odstavku za 36. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 37. točka, ki se glasi:

»37. »prihodki rezerve za prilagoditev na brexit« so namenska finančna podpora EU Republiki Sloveniji, ki se jo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit (Uradni list EU, L 357/1 z dne 8.10.2021, (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2021/1755) nameni za financiranje ukrepov za odpravo negativnih gospodarskih posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU.«.

V 21. členu se v prvem odstavku za 19. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 20. točka, ki se glasi:

»20. prihodki rezerve za prilagoditev na brexit, ki se uporabijo za financiranje ukrepov iz Uredbe (EU) 2021/1755 in so namenjeni podpori podjetjem, ki jih je izstop Združenega kraljestva iz EU najhuje prizadel.«.

Za 82. členom se doda nov 82.a člen, ki se glasi:

Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo, najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme uredbo o izvajanju Uredbe (EU) 2021/1755, s katero predpiše sistem upravljanja, izvajanja, nadzora in poročanja za sredstva rezerve za prilagoditev na brexit, vključno z opredelitvijo upravičenih stroškov, namena, vrste, oblike, načina izvedbe ter izvajalca javnega razpisa.«

V Zakonu o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B in 61/20 – ZDLGPE) se v 7. členu v drugem odstavku znesek »10.000.000 eurov« nadomesti z zneskom »2.500.000 eurov«.

(1) Ne glede na 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19 in 196/21 – ZDOsk; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) so od 1. januarja 2022 do 30. junija 2022 dobave zaščitne in medicinske opreme (v nadaljnjem besedilu: blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Evropske unije, iz seznama blaga, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) in za katerega velja oprostitev uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), ob uvozu, v zvezi s Sklepom Komisije (EU) o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2022, oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

(2) Blaga, za katerega je oprostitev DDV določena v drugi alineji a) točke prejšnjega odstavka, ni dovoljeno odtujiti, dati v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabiti za druge namene, razen za namene spopadanja z izbruhom COVID-19 oziroma opravljanja zdravstvene dejavnosti, dokler DDV ni plačan. DDV v tem primeru obračuna in plača subjekt iz druge alineje a) točke prejšnjega odstavka po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi.

(3) Organi in organizacije iz b) točke prvega odstavka tega člena, ki blaga z oprostitvijo plačila DDV po tem členu ne uporabljajo za namene, za katere velja oprostitev plačila DDV na podlagi a) točke prvega odstavka tega člena, so dolžni obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane obveznost obračuna DDV po ZDDV-1.

(4) Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve plačila DDV, in se blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti oprostitve plačila DDV po tem členu, je oprostitev plačila DDV odobrena še naprej, pod pogojem, da organizacija, na katero je bilo blago preneseno, uporablja blago za namene iz a) točke prvega odstavka tega člena.

(5) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, se mora na računu sklicevati na člen tega zakona, ki določa oprostitev plačila DDV, in razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno uporabi iz a) točke prvega odstavka tega člena.

(6) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje naslednje podatke: identifikacijsko številko za namene DDV, naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, zaporedno številko, davčno številko ali identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, osebe iz b) točke prvega odstavka tega člena, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV, tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, ter vrednost, vrsto in količino blaga.

(7) Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki najpozneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec.

(8) Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo tega zakona od dobav blaga ali pridobitev blaga znotraj Evropske unije obračunal DDV za blago, ki je oproščeno plačila DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za dobave blaga, opravljene od 1. januarja 2022 dalje, vključi v obračun DDV za davčno obdobje, v katerem je popravil tak račun.

(9) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o dobavah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo iz šestega odstavka tega člena.

(10) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve tako, da je davčnemu organu omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.

(11) Vlada lahko na podlagi sklepa Komisije o podaljšanju oprostitve uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ukrep iz tega člena podaljša za obdobje veljavnosti sklepa Komisije.

(1) Ne glede na četrti odstavek 68. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A in 202/21 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) delodajalec pred začetkom dela delavca na domu obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o:

(2) Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvestilo iz prejšnjega odstavka vložijo elektronsko, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo.

(3) Ukrep iz tega člena velja od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022.

(1) Ne glede na tretji odstavek 162. člena ZDR-1 in 54. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20, 15/21 – ZDUOP, 82/21 – ZNB-C in 112/21 – ZNUPZ; v nadaljnjem besedilu: ZIUPOPDVE) ima delavec v primerih iz 54. člena ZIUPOPDVE in četrtega odstavka 162. člena ZDR-1 pravico izrabiti ves letni dopust za leto 2020, ki ni bil izrabljen v letu 2021, do 1. aprila 2022.

(2) Ne glede na tretji odstavek 162. člena ZDR-1 ima delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti letnega dopusta za leto 2021 v rokih, kot jih določa ZDR-1, niti v trajanju najmanj dveh tednov, pravico letni dopust za leto 2021 izrabiti do 31. decembra 2022.

(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in drugih zakonov glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa, lahko do umiritve epidemiološke situacije za čas, ko je država po kriterijih ECDC na temno rdečem seznam in ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu uslužbencu, ki izvaja naloge v povezavi s COVID-19 brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo.

(2) Odreditev dela preko polnega delovnega časa iz prejšnjega odstavka je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba javnemu uslužbencu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s predpisi in kolektivnimi pogodbami.

(3) Delo preko polnega delovnega časa, odrejeno na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.

(4) Delo preko polnega delovnega časa lahko s soglasjem javnega uslužbenca traja tudi dalj časa od omejitev iz prejšnjega odstavka.

(5) Skupno število ur dela preko polnega delovnega časa iz tega člena na letni ravni ne sme preseči 480 ur.

(1) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek 20. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZZdr-2) lahko Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: JAZMP) začasno dovoli promet z zdravilom za profilakso ali za zdravljenje COVID-19, ki nima dovoljenja za promet, če je za to zdravilo Evropska agencija za zdravila izdala mnenje na podlagi tretjega odstavka 5. člena Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L št. 136 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/5 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, Uredbe (ES) št. 1901/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L št. 4 z dne 7. 1. 2019, str. 24), in je pristojni razširjeni strokovni kolegij, klinika ali inštitut na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti pripravil priporočila ali protokol uporabe tega zdravila.

(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka velja do 30. junija 2022. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Ne glede na prvi odstavek 158. člena ZZdr-2 za zdravila, ki se nabavijo v okviru Skupnih javnih naročil držav članic Evropske unije ali v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) za potrebe pacientov na celotnem območju Slovenije, in zdravilo drugače ni dobavljivo, JAZMP ne določi najvišje dovoljene cene. Za ta zdravila se šteje, da je najvišja dovoljena cena enaka ceni, doseženi v teh postopkih, in velja za obdobje trajanja veljavnosti teh pogodb.

(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka velja do 30. junija 2022. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Ne glede na 22. člen Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 112/21 – ZNUPZ) se izvajalcem bolnišnične zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži, ki so zaradi obravnave pacientov, obolelih za COVID-19, morali prilagoditi način izvajanja programa zdravstvene dejavnosti ter jim je bilo zato začasno onemogočeno izvajanje pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), iz proračuna Republike Slovenije povrnejo sredstva v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa v tekočih cenah in priznano vrednostjo programa v obdobju, za katerega uveljavljajo zahtevek, ki so jo izvajalci sporočili ZZZS v tekočih cenah (brez ločeno zaračunljivih materialov in storitev, dodatka za poseg TAVI, dodatka za robotsko asistiran kirurški poseg in dodatka k zdravljenju pacientov, obolelih za COVID-19).

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka uveljavljajo le izvajalci, ki imajo hospitalizirane paciente z glavno diagnozo COVID-19.

(3) Izvajalcem, ki niso imeli hospitaliziranih pacientov z glavno diagnozo COVID-19 in jih je ministrstvo, pristojno za zdravje, pozvalo k zagotavljanju prostih zmogljivosti za namestitev pacientov, obolelih za COVID-19, in oseb, ki so prebolele COVID-19, in se po zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi nepopolne samooskrbe ne morejo vrniti v domače okolje, v zdravstveno nego ali podaljšano bolnišnično zdravljenje oziroma so izvajali podaljšano obravnavo osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2, in rehabilitacijo po prebolelem COVID-19, v bolnišnični dejavnosti, se iz proračuna Republike Slovenije povrnejo sredstva v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa za VZD 144 306 in VZD 147 307 ter za sprejemno diagnozo Miopatija – podaljšano obravnavo osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2 v tekočih cenah in priznano vrednostjo tega programa v obdobju, za katerega uveljavljajo zahtevek, in ki so jo izvajalci sporočili ZZZS v tekočih cenah.

(4) Sredstva iz prvega in tretjega odstavka tega člena se ne upoštevajo pri končnem letnem obračunu, ki ga za pogodbene partnerje izvede ZZZS.

(5) Zahtevek za izplačilo sredstev na podlagi tega člena se vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, najpozneje do 7. februarja 2022.

(6) Ukrep iz prvega in tretjega odstavka tega člena velja od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ne glede na 20. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 – ZDUOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) se ukrepi iz 100.a do 100.h člena ZIUZEOP uporabljajo do 1. junija 2022, razen ukrepov iz tretjega odstavka 100.č člena, četrtega odstavka 100.d člena, 100.e člena, 100.f člena in drugega odstavka 100.g člena ZIUZEOP.

(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 18. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15,11/18 in 200/20 – ZOOMTVI; v nadaljnjem besedilu: ZIKS-1) se pozivanje obsojencev, ki naj bi nastopili kazen zapora, in oseb, ki naj bi nastopile nadomestni zapor, začasno ustavi.

(2) Ukrep iz tega člena traja do 28. februarja 2022, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za tri mesece. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije

(1) Ne glede na prvi odstavek 82. člena ZIKS-1 lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti prekine prestajanje kazni zapora obsojencu tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2, za čas do dveh mesecev, kadar zanj ne obstajajo varnostni zadržki. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko obsojencu podaljšuje, dokler obstaja nevarnost širjenja virusa SARS-CoV-2 v zavodu.

(2) Pri presoji varnostnega zadržka se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoče odprti kazenski postopki.

(3) Zoper odločbo direktorja je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve.

(4) Obsojenec se v času trajanja prekinitve prestajanja kazni iz razloga preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 ne more prostovoljno vrniti v zavod.

(5) Ukrep iz tega člena traja do 28. februarja 2022, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za tri mesece. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Ne glede na čas predčasnega odpusta, določen v prvem odstavku 108. člena ZIKS-1, lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, ob izpolnjevanju pogojev iz tega člena, predčasno odpusti obsojenca zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 največ šest mesecev pred iztekom kazni.

(2) Ukrep iz tega člena traja do 28. februarja 2022, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za tri mesece. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Ne glede na tretji odstavek 19.a člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US) rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko storilec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi virusa SARS-CoV-2, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.

(2) Objektivni razlogi zaradi virusa SARS-CoV-2 iz prejšnjega odstavka so:

(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti sodišče. Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.

(1) Ne glede na osmi odstavek 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21) rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko obsojenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi virusa SARS-CoV-2, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.

(2) Objektivni razlogi zaradi virusa SARS-CoV-2 iz prejšnjega odstavka so:

(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti sodišče. Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.

(1) Ne glede na peti odstavek 161.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZKP), rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko osumljenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi virusa SARS-CoV-2, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.

(2) Objektivni razlogi zaradi virusa SARS-CoV-2 iz prejšnjega odstavka so:

(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti državnega tožilca. Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.

(1) Ne glede na šesti odstavek 162. člena ZKP rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko osumljenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi virusa SARS-CoV-2, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.

(2) Objektivni razlogi zaradi virusa SARS-CoV-2 iz prejšnjega odstavka so:

(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti državnega tožilca. Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.

(1) Ne glede na določbe četrtega odstavka 23. člena ZSPJS direktorjem v javnem sektorju, kot jih določa Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18, 30/18, 116/21 in 180/21), ki opravljajo delo v gasilsko reševalni dejavnosti in so vključeni v aktivnosti in izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2 ter zajezitev in obvladovanje COVID-19, pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 % urne postavke osnovne plače za polovico rednega delovnega časa.

(2) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz prejšnjega odstavka ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.

(3) Dodatek iz prvega odstavka tega člena pripada direktorjem za čas razglašene epidemije od 19. oktobra 2020 do 15. junija 2021.

(4) Sredstva za dodatek iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

(1) Ne glede na 2. točko prvega odstavka 33. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21 in 187/21 – ZIPRS2223; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS2122) so predplačila namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev slovenske udeležbe dovoljena do višine 30 % vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev tudi pod pogojem, da je prejemnik oseba javnega prava in je ustanovljena in deluje kot javni sklad ali javna agencija.

(2) Ne glede na šesti odstavek 33. člena ZIPRS2122 soglasje ministra, pristojnega za finance, za predplačilo nad 100.000 eurov, za namene iz 2. točke prvega odstavka 33. člena ZIPRS2122 ni potrebno, kadar je prejemnik sredstev občina.

Ne glede na 2. točko prvega odstavka 33. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) so predplačila namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev slovenske udeležbe dovoljena do višine 30 % vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev tudi pod pogojem, da je prejemnik oseba javnega prava in je ustanovljena in deluje kot javni sklad ali javna agencija.

(1) Ne glede na drugi odstavek 23. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19 in 189/20 – ZFRO) pripada poklicnemu gasilcu v poklicnem jedru prostovoljne gasilske enote, ki izvaja naloge javne gasilske službe, poseben dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve v višini 65 % urne postavke osnovne plače za ure, ko je v času razglašene epidemije opravljal delo v rizičnih razmerah v letih 2020 in 2021.

(2) Dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov in se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(3) Sredstva za dodatek iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

Ne glede na 42.a in 42.b člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19 in 189/20 – ZFRO) center za socialno delo od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 ni dolžan ves čas trajanja letnih pravic iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremljati spremembe vrste periodičnega dohodka. O spremembi vrste periodičnega dohodka, ki vpliva na spremembo odločbe in jo je sporočil upravičenec do letne pravice iz javnih sredstev, center za socialno delo na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu obvestila o spremembi.

Ne glede na prvi odstavek 109. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se v letno davčno osnovo za leto 2021 ne vštevajo dodatki po 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18) zaposlenih pri izvajalcih, ki izvajajo neposredno laboratorijsko diagnostiko virusa SARS-CoV-2 in so v stiku s kužninami obolelih, pri izvajalcih, ki opravljajo mrliško pregledno službo, kontrolne mrliške preglede pred upepelitvijo in avtopsije ter izvajalcih, ki opravljajo dejavnost patologije, in so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje zaradi neposrednega dela v zvezi z epidemijo COVID-19. Delodajalec do 31. januarja 2022 Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) sporoči podatke o zaposlenih, prejemnikih teh dodatkov in višini izplačanih dodatkov v letu 2021, ki se po tem členu ne vštevajo v letno davčno osnovo.

(1) Upravičenec do pomoči za nakup testov HAG za samotestiranje, ki jih proizvajalec nameni za samotestiranje in za katere je proizvajalec pridobil certifikat CE priglašenega organa s sedežem v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: hitri testi), je pravna ali fizična oseba javnega ali zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

(2) Upravičenec je upravičen do pomoči za nakup hitrih testov v višini 92,50 eurov na delavca ali na osebo, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: delavec) in ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19 mora samotestirati. Število zaposlenih se šteje na dan oddaje izjave iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.

(3) Kot delavec iz prejšnjega odstavka se šteje tudi posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo in je vključen v sistem zavarovanja po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, samozaposleni, ki je na dan oddaje izjave vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 189/20 – ZFRO, 51/21, 121/21, 162/21 in 196/21 – ZDOsk; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba in je na dan oddaje izjave vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2, ter kmet, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2, ter oseba, ki je vključena v obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2.

(4) Ukrep iz tega člena velja od 8. novembra 2021 do 31. januarja 2022. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša najdlje za pet mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5) Upravičenec lahko prejeta sredstva na podlagi tega člena uporabi izključno za nakup hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo samotestiranje delavcev.

(1) Za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, da je upravičenec iz prejšnjega člena in da namenja sredstva za nakup hitrih testov za delavce, ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19 morajo samotestirati. V izjavi navede tudi število delavcev, za katere uveljavlja pomoč za nakup hitrih testov.

(2) Upravičenec mora predložiti izjavo najpozneje do 15. februarja 2022. V primeru podaljšanja ukrepa v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, mora upravičenec predložiti izjavo najpozneje v 15 dneh po izteku podaljšanega roka.

(3) FURS izplača pomoč v enkratnem znesku najpozneje do 31. marca 2022. V primeru podaljšanja ukrepa v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, FURS izplača pomoč v enkratnem znesku najpozneje v 30 dneh po prejemu izjave iz drugega stavka prejšnjega odstavka.

Sredstva za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(1) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za nakup hitrih testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za nakup hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe o vračilu zneska prejete pomoči, ki jo izda FURS.

(2) Če organ iz 60. člena tega zakona naknadno ugotovi, da upravičenec ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pomoči za nakup hitrih testov ali sredstev ni namensko porabil, izda odločbo o vračilu zneska prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

Nadzor nad izvajanjem 56. člena tega zakona izvaja proračunska inšpekcija v Uradu Republike Slovenije za nadzor proračuna, skladno s pravili inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem porabe sredstev iz državnega proračuna.

(1) Z globo v višini 4.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v izjavi iz prvega odstavka 57. člena tega zakona navaja neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke ali nenamensko porabi sredstva iz tega poglavja.

(2) Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Za prekrške iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem členom.

(1) S tem zakonom se ureja bon z namenom odprave posledic širjenja COVID-19 v turizmu za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma (v nadaljnjem besedilu: bon).

(2) Upravičenec do bona je oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13. marca 2020 (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), ki je:

(3) Polnoletni upravičenec iz prejšnjega odstavka je upravičen do bona v višini 200 eurov, zmanjšanega za vrednost unovčenega bona iz 35. člena ZIUOOPE. Mladoletni upravičenec iz prejšnjega odstavka je upravičen do bona v višini 50 eurov, zmanjšanega za vrednost unovčenega bona iz 35. člena ZIUOOPE.

(4) Bon, ki se glasi na mladoletnega upravičenca, unovčijo zanj starši oziroma zakoniti zastopnik ali druga oseba, h kateri je mladoletni upravičenec z odločbo pristojnega organa zaupan v varstvo in vzgojo in za mladoletnega upravičenca dejansko skrbi (npr. rejnik, odgovorna oseba zavoda, kamor je mladoletni upravičenec nameščen). Bon se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz enajstega odstavka tega člena.

(5) Bon, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, unovči zanj skrbnik. Bon se unovči na podlagi izjave skrbnika, ki je določena z uredbo iz enajstega odstavka tega člena.

(6) Bon je prenosljiv med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Bon je prenosljiv le na osebo, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in se ne deduje. Bon je prenosljiv in se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz enajstega odstavka tega člena.

(7) Ponudnik na področju turizma (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), pri kateremu se bon unovči, je za potrebe tega člena poslovni subjekt, ki je na dan unovčenja bona:

(8) Bon se glasi na upravičenca in se unovči od 1. januarja 2022 do 30. junija 2022. Bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS. Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi unovčenih bonov se izvede najpozneje v 30 dneh.

(9) Bon se unovči za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom (v nadaljnjem besedilu: storitev). V primeru plačila storitve z bonom, ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi.

(10) Če upravičenec bona ne unovči za storitev iz prejšnjega odstavka do 30. junija 2022, ne more zahtevati izplačila bona v denarju od Republike Slovenije.

(11) Ponudnik storitve od FURS prejme sredstva v višini unovčenega bona. Ponudnik storitve prejme sredstva na podlagi predložene pisne potrditve upravičenca in kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista. Ponudnik storitve mora hraniti predložene pisne potrditve upravičenca, kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista in vse izjave, ki so opredeljene v uredbi Vlade, še dve leti od dneva unovčitve bona. Način unovčitve bona preko informacijskega sistema FURS, povračila sredstev s strani FURS in način vodenja evidence bonov iz sedemnajstega odstavka tega člena predpiše Vlada z uredbo v treh dneh po uveljavitvi tega zakona.

(12) Sredstva za izplačilo bona zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.

(13) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od bona ne plača dohodnina.

(14) Bon se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.

(15) Podatke o upravičencu do bona iz drugega odstavka tega člena FURS pridobi iz Centralnega registra prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: CRP), ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: MNZ):

FURS upravičencu do bona, ki še nima dodeljene davčne številke, davčno številko dodeli po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz CRP. MNZ podatke iz CRP posreduje FURS v petih dneh po uveljavitvi tega zakona.

(16) Za namen izvajanja tega člena FURS pridobi podatke iz sistema eTurizem AJPES, ki vključuje podatke iz registra nastanitvenih obratov in podatke iz knjige gostov, ki jih na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča, v sistem eTurizem AJPES posreduje ponudnik storitev, in sicer:

Podatke iz zgoraj naštetih alinej AJPES zagotavlja FURS za goste, prijavljene v sistem eTurizem AJPES z datumom prihoda gosta od dneva uveljavitve tega zakona do 30. junija 2022. AJPES začne posredovati podatke v sedmih dneh po uveljavitvi tega zakona. AJPES podatke zagotavlja FURS z neposrednim prevzemom podatkov.

(17) FURS za namen unovčitve bona in povračila sredstev v skladu s tem členom pridobi osebne podatke, navedene v petnajstem in šestnajstem odstavku tega člena, podatke, posredovane z vnosom ponudnika storitev v informacijski sistem FURS ter uporabi podatke iz davčnega registra. Na osnovi teh podatkov FURS vzpostavi zbirko osebnih podatkov – evidenco bonov, ki vsebuje podatke:

FURS vodi in upravlja evidenco bonov na podlagi predhodne povezave zbirk osebnih podatkov. Za povezovanje podatkov iz šestnajstega odstavka tega člena se uporabi številka in vrsta identifikacijskega dokumenta oziroma ime in priimek ter datum rojstva gosta – upravičenca, če upravičenec nima identifikacijskega dokumenta. Podatki se v evidenci bonov hranijo pet let, nato se izbrišejo.

(18) Nadzor nad ponudnikom storitev in upravičencem do bona iz tega člena izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. FURS Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije na zahtevo zagotavlja potrebne podatke za izvajanje nadzora:

(1) Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik storitve na področju turizma, ki je pravna oseba, če unovči bon za neopravljeno storitev ali v primeru plačila storitve z bonom za istovrstno storitev upravičencu zaračuna višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi iz devetega odstavka 62. člena tega zakona.

(2) Z globo od 1.500 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(3) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4) Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

(5) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(6) Z globo od 400 do 1.800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(7) Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek kaznuje upravičenec do bona, če ga prenese v nasprotju s šestim odstavkom 62. člena tega zakona.

(8) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem členom.

(1) Subjekti, ki izvajajo postopke dodeljevanja finančnih spodbud preko javnih razpisov ali javnih pozivov na podlagi zakona, ki ureja javne finance, zakona, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, ali na podlagi drugih specialnih zakonov, lahko za pripravo in izvedbo postopkov za dodeljevanje finančnih spodbud ter spremljanje odobrenih projektov pridobijo podatke, ki predstavljajo davčno tajnost v smislu zakona, ki ureja davčni postopek, in se nanašajo na potencialne oziroma dejanske prijavitelje ter prejemnike finančnih spodbud na javnih razpisih in javnih pozivih, ki so načrtovani za objavo v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2023. Podatki, ki predstavljajo davčno tajnost in so predmet dostopa po tem členu so podatki iz davčnih obračunov, ki niso javno objavljeni.

(2) Subjekti iz prejšnjega odstavka lahko pri izvajanju postopkov dodeljevanja finančnih spodbud v digitalni obliki (digitalizirani razpisi in pozivi), omejijo nabor potencialnih prijaviteljev glede na vstopne pogoje, ki so navedeni v dokumentaciji za dodelitev finančne spodbude in s tem le subjektom, ki izpolnjujejo objektivno določene osnovne vstopne pogoje, omogočijo oddajo vlog.

(1) Ko Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: javni sklad) od ustanovitelja prejme namensko premoženje za izvajanje finančnih produktov, se lahko namensko premoženje javnega sklada zmanjša, vendar največ do minimuma namenskega premoženja javnega sklada, določenega v zakonu, ki ureja delovanje javnih skladov.

(2) Ustanovitelj v pogodbi, s katero se na javni sklad prenašajo namenska sredstva za izvajanje finančnih produktov, določi upravičene namene porabe teh sredstev.

(3) Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega sklada na podlagi tega člena sprejme ustanovitelj ob sprejemu letnega poročila javnega sklada v skladu z zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov.

(4) Sredstva za izvajanje finančnih produktov v višini 10 mio eurov letno se zagotovijo v proračunih Republike Slovenije v letih 2021 in 2022.

(1) Programom v podporo družini iz 280. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C in 200/20 – ZOOMTVI), ki so bili izbrani na podlagi Javnega razpisa za financiranje razpisanih vsebin centrov za družine v letih 2021–2025, se iz proračuna Republike Slovenije v letu 2022 zagotovi dodatna sredstva za stroške dela in posredne stroške v višini 10 % od vrednosti programa v podporo družini, ki ga ministrstvo, pristojno za družino, financira v letu 2022.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se namenijo za dodatno izvajanje svetovanja in psihosocialne pomoči ranljivim skupinam obstoječih in novih uporabnikov, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju in drugimi psihosocialnimi stiskami kot posledica epidemije COVID-19.

(3) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko porabijo najpozneje do 31. decembra 2022.

(4) Zahtevki za izplačilo sredstev iz prvega odstavka tega člena se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za družino. Način izstavitve zahtevkov, roke izplačil in potrebna dokazila določi minister, pristojen za družino. Izvajalec programa v podporo družini ne more uveljavljati dodatnih finančnih sredstev iz prvega odstavka tega člena, če jih je za navedeni namen že prejel iz drugih virov.

(1) Zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin se določi izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence.

(2) Upravičenke oziroma upravičenci (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) do solidarnostnega dodatka za upokojence so osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uživalke oziroma uživalci (v nadaljnjem besedilu: uživalci) pokojnin, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod), katerih pokojnina znaša 732 eurov ali manj.

(3) Upravičencem iz prejšnjega odstavka se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v naslednjih zneskih:

(4) Ob upoštevanju zneskov iz prejšnjega odstavka se solidarnostni dodatek za upokojence izplača tudi prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter jih izplačuje zavod.

(5) Do solidarnostnega dodatka so ob upoštevanju zneskov iz tretjega odstavka tega člena upravičeni tudi uživalci poklicnih pokojnin, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

(6) V znesku pokojnine iz tretjega odstavka tega člena se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

(7) Pri določitvi višine solidarnostnega dodatka za upokojence iz tretjega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v decembru 2021. Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v januarju 2021.

(8) Uživalcem pokojnine, ki se jim je na dan 1. januar 2021 pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačevala v sorazmernem delu ali so po podatkih FURS poleg pokojnine prejemali še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja in stalno ali začasno prebivajo v Republiki Sloveniji, se znesek tuje pokojnine upošteva v višini, kot ga je zavod pridobil za izplačilo letnega dodatka v letu 2021 za januar 2021.

(9) Solidarnostni dodatek za upokojence se izplača do konca januarja 2022.

(10) Sredstva za izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(11) Solidarnostni dodatek za uživalce poklicnih pokojnin, ob upoštevanju prejšnjega odstavka, izplačuje Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d..

(12) Solidarnostni dodatek za upokojence se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(13) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od solidarnostnega dodatka za upokojence ne plača dohodnina.

(14) Od solidarnostnega dodatka za upokojence se ne plačuje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

(15) Uživalcu pokojnine iz osmega odstavka tega člena, ki dokazila o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v letu 2021 ni posredoval, se solidarnostni dodatek za upokojence ne izplača.

(16) Do solidarnostnega dodatka za upokojence iz tretjega odstavka tega člena so upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile ter imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Nadomestilo iz invalidskega zavarovanja se v teh primerih preračuna na polni delovni čas, enkratni solidarnostni dodatek pa se jim prizna ob upoštevanju preračunanega nadomestila in zneskov iz tretjega odstavka tega člena v sorazmernem delu, ki je odvisen od obsega krajšega delovnega časa, za katerega prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pri določitvi višine enkratnega solidarnostnega dodatka se upošteva višina nadomestila, ki ga je uživalec prejel za december 2021.

(17) Upokojencem z začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so na podlagi tega člena upravičeni do izplačila solidarnostnega dodatka za upokojence, bo zavod dodatek izplačal pri izplačilu pokojnine za februar.

(18) Izplačilo solidarnostnega dodatka za uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz šestnajstega odstavka tega člena izplača zavod na podlagi vložene vloge uživalca nadomestila, ki mora biti skupaj z dokazilom o odrejenem začasnem čakanju na delo oz. odsotnosti zaradi višje sile vložena pri izplačevalcu solidarnostnega dodatka najpozneje do 31. marca 2022.

(1) Za izboljšanje socialnega položaja oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljene nevarnostim epidemije, se določi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka.

(2) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem členu so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso prejele solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s prejšnjim členom, katerih obdavčljivi dohodki po ZDoh-2 za leto 2021, preračunano na mesec, niso presegli zneska 591,20 eura, če so na dan uveljavitve zakona:

(3) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ministrstvu, pristojnemu za socialne zadeve, za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka, in sicer osebno ime in EMŠO te osebe. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, posreduje ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v elektronski obliki osebno ime in EMŠO oseb iz prejšnjega stavka, ki so upravičene do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka.

(4) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, zavodu za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, in sicer osebno ime, EMŠO in davčno številko te osebe. Zavod posredovane podatke upari s podatki o upravičencih do solidarnostnega dodatka za upokojence iz prejšnjega člena in ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena.

(5) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, FURS za potrebe ugotovitve upravičenosti do solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, in sicer osebno ime, EMŠO in davčno številko te osebe. FURS posredovane podatke upari s podatki o dohodkih oseb in ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena.

(6) Enkratni solidarnostni dodatek v znesku 150 eurov se izplača na podlagi vloge upravičenca iz drugega odstavka tega člena, ki se vloži na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, do 31. januarja 2022.

(7) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka se zagotovijo Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.

(8) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(9) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena ne plača dohodnina.

(1) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka za druge ranljive skupine oseb po tem členu so:

(2) Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka se izplača v višini 150 eurov.

(3) Enkratni solidarnostni dodatek iz prvega odstavka tega člena se izplača do 31. marca 2022.

(4) Do enkratnega solidarnostnega dodatka po prvem odstavku tega člena so upravičenci upravičeni le, če niso hkrati upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka po drugih podlagah iz tega zakona.

(5) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

Upravičenci, ki imajo pravico do denarne odškodnine za škodo na zdravju po tem zakonu, so:

Z določbami tega zakona se ne posega v pravico oseb iz prejšnjega člena do povračila škode po splošnih predpisih, zlasti pa se določbe tega zakona ne uporabljajo glede povračila škode, ki je posledica strokovne nepravilnosti pri opravljanju cepljenja ali zdravljenja COVID-19 ali neustrezne kakovosti cepiva ali zdravila za zdravljenje COVID-19 v skladu s predpisom, ki ureja zdravila.

(1) O načinu in postopku za uveljavljanje pravice do odškodnine po tem zakonu in višini odškodnine za upravičence iz 70.člena tega zakona se uporablja predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja, tako da:

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora v postopku za uveljavljanje pravice do odškodnine v skladu s tem zakonom mnenje komisije za ugotavljanje vzročne zveze iz predpisa, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja, vsebovati oceno o tem, ali je domnevna posledica cepljenja proti COVID-19 resen neželen učinek po cepljenju oziroma ali je domnevna posledica zdravljenja COVID-19 resen neželen učinek zdravljenja. Resen neželen učinek po cepljenju COVID-19 ali resen neželen učinek zdravljenja COVID-19 se ocenjuje v skladu z zakonom, ki ureja zdravila, in pravilnikom, ki ureja farmakovigilanco zdravil za uporabo v humani medicini.

(3) Vloga, ki je vložena v zvezi z domnevno posledico cepljenja proti COVID-19, ali vloga, ki je vložena v zvezi z domnevno posledico zdravljenja COVID-19, ki v skladu s prejšnjim odstavkom ni ocenjena kot resen neželen učinek po cepljenju ali kot resen neželen učinek zdravljenja, se zavrne. Zoper odločbo iz prejšnjega stavka pritožba ni dovoljena, je pa mogoč upravni spor.

(4) Minister, pristojen za zdravje, določi in na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje, objavi obrazec, na katerem se vloži vloga za uveljavljanje pravice do odškodnine za škodo zaradi cepljenja proti COVID-19 ali zdravljenja COVID-19, v skladu s tem zakonom, pri čemer:

(5) V postopku se za vlogo in odločitev glede pravice do odškodnine v skladu s tem zakonom upravna taksa ne plača.

(1) Denarna odškodnina se upravičencu izplača v enkratnem znesku v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe.

(2) Sredstva za izplačilo denarne odškodnine se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

(3) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za zdravje.

Od denarne odškodnine, izplačane po tem zakonu, se dohodnina ne plača.

(1) Vlada lahko donira ali odproda del zdravil, vključno s cepivi, ki se uporabljajo za preprečevanje ali zdravljenje COVID-19, drugim državam članicam Evropske unije, državam članicam schengenskega območja ali tretjim državam na podlagi izražene potrebe vlade zadevne države, če rok uporabnosti zdravila omogoča porabo pred njegovim iztekom.

(2) Za namen izvedbe donacije ali odprodaje dela zdravil, vključno s cepivi, iz prejšnjega odstavka, Vlada s sklepom pooblasti veletrgovca z zdravili za izvedbo donacije ali odprodaje. Za izvedbo donacije ali odprodaje dela zdravil, vključno s cepivi, je pristojno ministrstvo, pristojno za zdravje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se Vlada lahko odloči tudi za donacijo ali odprodajo dela zdravil, vključno s cepivi, ki se uporabljajo za preprečevanje ali zdravljenje COVID-19, in ki Republiki Sloveniji še niso dobavljena, v okviru mednarodnih humanitarnih akcij ali aktivnosti na ravni Evropske unije.

(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) ZZZS zagotavlja zbiranje podatkov, vzpostavi kontrolo pravilnosti podatkov in posredovanje zahtevkov ministrstvu, pristojnemu za zdravje, za zdravstvene storitve, zdravila in medicinske pripomočke, namenjena preprečevanju, zamejevanju širjenja in zdravljenju COVID-19 ali zagotavljanju zadostnih zmogljivosti zdravstvenega sistema, ki jih delno ali v celoti krije proračun in vključuje tudi cepljenje proti gripi. ZZZS aktivnosti iz prejšnjega stavka izvaja tudi za storitve, ki jih izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti izven javne mreže, in za storitve, zdravila in medicinske pripomočke, do katerih so upravičene osebe brez statusa zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, kot ga določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

(2) ZZZS aktivnosti iz prejšnjega odstavka izvaja do izteka veljavnosti posameznega ukrepa, za katerega ZZZS izvaja aktivnosti, vendar najdlje do 31.decembra 2024.

(1) Pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč, ter dijakom in študentom, ki so vključeni ali vpoklicani k opravljanju nalog pomoči pri celostni oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah in pri izvajanju mobilnega testiranja in cepljenja, pripada dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve v višini do 30 evrov dnevno, in sicer:

(2) Dodatek skupaj na mesečni ravni ne sme presegati 30 % višine povprečne mesečne neto plače zaposlenih v Sloveniji v preteklem koledarskem letu.

(3) Dodatek je oproščen plačila dohodnine, davkov in prispevkov in se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(4) Sredstva za dodatek iz tega člena, kakor tudi stroške nevladnih in drugih organizacij, ki koordinirajo vključevanje pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč iz prvega odstavka tega člena, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(5) Ukrep iz tega člena velja od 11. novembra 2021 do 30. junija 2022. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, največ za šest mesecev.

(1) Delodajalec na področju vzgoje in izobraževanja lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta. V tem primeru se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas, vendar najdlje do 31. avgusta 2022.

(2) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se na področju vzgoje in izobraževanja lahko sklene tudi s strokovnim delavcem, ki še nima opravljenega strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja, če izpolnjuje druge pogoje za zasedbo delovnega mesta v programu, ki ga izvaja vzgojno-izobraževalni zavod in za katerega je vpisan v razvid kot izvajalec javnoveljavnih programov.

(3) Na enak način lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi zasebni izvajalec socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravlja v okviru mreže javne službe.

(1) Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma lahko ob upoštevanju priporočil NIJZ odredi, da se začasno, dokler je to nujno, da se prepreči širjenje virusa SARS-CoV-2, omejijo ali zadržijo izhodi iz zavoda zaradi odhoda na delo (52. člen ZIKS-1), koriščenja ugodnosti (77. člen ZIKS-1) ali namenskega izhoda (99. člen ZIKS-1). Bivanje obsojencev na prostem (43. člen ZIKS-1) se zagotavlja ob upoštevanju zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusne okužbe in v skladu z možnostmi zavoda.

(2) Ukrep iz tega člena traja do 28. februarja 2022, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za tri mesece. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) V letu 2022 se iz proračuna Republike Slovenije ZZZS-ju zagotovijo sredstva za financiranje:

(2) Če ZZZS-ju v letu 2022 nastanejo višje obveznosti iz naslova dviga plač posameznim poklicnim skupinam v dejavnosti zdravstva, skladno z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, se sredstva za kritje teh obveznosti v letu 2022 zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(3) Če ZZZS ne razpolaga z lastnimi viri, lahko predloži zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Ministrstvo, pristojno za zdravje, ugotavlja upravičenost do sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena na podlagi predloženih dokazil.

(4) ZZZS izstavlja zahtevke za izplačilo sredstev iz proračuna, skupaj z dokazili, kvartalno, najpozneje do 15. dne v mesecu, ki sledi posameznemu kvartalu. Za obdobje zadnjega kvartala izstavi zahtevke za izplačilo sredstev iz proračuna Republike Slovenije, skupaj z dokazili, mesečno, najpozneje do 15. dne v mesecu, ki sledi posameznemu mesecu.

(5) ZZZS mora v enem mesecu po prejemu sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena pripraviti analizo porabe prejetih sredstev ZZZS.

(6) Ukrep velja od 1. januarja do 31. decembra 2022.

Nov peti odstavek 8. člena Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva se začne uporabljati 1. februarja 2022.

(1) Določbe tega zakona o odškodninski odgovornosti za škodo, ki nastane osebi zaradi cepljenja proti COVID-19 ali zdravljenja z zdravilom za zdravljenje COVID-19, se uporabljajo za upravičence iz 70. člena tega zakona, tudi če je bilo cepljenje ali zdravljenje opravljeno pred uveljavitvijo tega zakona.

(2) Rok za vložitev vloge za pridobitev pravice do denarne odškodnine iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem uveljavitve tega zakona.

Ureditev dela preko polnega delovnega časa iz 35. člena tega zakona velja do 31. decembra 2021, Vlada pa ga lahko podaljša za največ šest mesecev.

Minister, pristojen za zdravje, izda predpis iz spremenjenega tretjega odstavka 8. člena Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Ta zakon z namenom doseganja podnebne nevtralnosti in ciljev na področju deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji ureja vzpostavitev prednostnih območij umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE), posebnosti prostorskega načrtovanja in dovoljevanja naprav in objektov (v nadaljnjem besedilu: naprav), ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne in vetrne energije (vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje), regulativne peskovnike, raziskovalno geotermalno koncesijo, spremljajočo energetsko dejavnost, nepotrebnost pridobivanja kulturnovarstvenega soglasja v določenih primerih, enkratno nadomestilo za občino za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, pravna razmerja v zvezi s postavitvijo fotonapetostnih naprav na nepremičnine v solastnini in etažni lastnini ter ustanovitev brezplačne služnosti ali stavbne pravice na objektih v javni lasti.

(2) S tem zakonom se zaradi doseganja namenov iz prejšnjega odstavka tudi spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

(3) S tem zakonom se zaradi doseganja namenov iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:

(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije v zvezi s fotonapetostnimi napravami in vetrnimi proizvodnimi napravami delno prenašajo:

(5) Ta zakon za izvajanje Uredbe Sveta (EU) 2022/2577 z dne 22. decembra 2022 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov (UL L 335, str. 36, z dne 29. 12. 2022, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2577/EU) določa uporabo te uredbe v že začetih postopkih priprave prostorskih aktov, dovoljenj in soglasij.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

(2) Izrazi s področja cest, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja cest.

(3) Izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja energetike.

(4) Izrazi s področja graditve objektov, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja graditve objektov.

(5) Izrazi s področja gozdov, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja gozdov.

(6) Izrazi s področja kmetijskih zemljišč, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja urejanja kmetijskih zemljišč.

(7) Izrazi s področja ohranjanja narave, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja ohranjanja narave.

(8) Izrazi s področja rudarstva, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja rudarstva.

(9) Izrazi s področja urejanja prostora, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja urejanja prostora.

(10) Izrazi s področja varstva kulturne dediščine, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(11) Izrazi s področja varstva okolja, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja varstva okolja.

(12) Izrazi s področja voda, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja voda.

(13) Izrazi s področja železniškega prometa in varnosti v železniškem prometu, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi, ki urejajo železniški promet in varnost v železniškem prometu.

Planiranje, načrtovanje, postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav ter z njimi povezane omrežne infrastrukture je v javno korist ter služi interesu javnega zdravja in javne varnosti.

Za vprašanja urejanja prostora, ki s tem zakonom niso urejena drugače, se uporablja zakon, ki ureja prostor.

(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme tematski akcijski program za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije, v katerem določi potencialna prednostna območja za umestitev fotonapetostnih naprav in potencialna prednostna območja za umestitev vetrnih proizvodnih naprav (v nadaljnjem besedilu: potencialna prednostna območja OVE) ter usmeritve in ukrepe za njihovo prostorsko izvedbeno načrtovanje.

(2) Akcijski program iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo.

(3) V akcijskem programu iz prvega odstavka tega člena se opredelijo predlogi izvedljivih variant za umestitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav in z njimi povezane omrežne infrastrukture ter določijo usmeritve za njihovo prostorsko izvedbeno načrtovanje na državni in občinski ravni, pri čemer se vsebina akcijskega programa pripravi tako, da se lahko za fotonapetostne in vetrne proizvodne naprave, ki so prostorske ureditve državnega pomena, v čim večji meri neposredno na njegovi podlagi pripravi predlog uredbe o najustreznejši varianti.

(4) Za pripravo prvega akcijskega programa in okoljskega poročila se uporabi z novimi podatki aktualizirana v letu 2023 izdelana strokovna podlaga, ki določa potencial sonca in vetra za proizvodnjo električne energije ter analizo občutljivosti v povezavi s kriteriji ohranjanja narave, varovanja zdravja, varstva kulturne dediščine, upravljanja z vodami in drugimi pravnimi režimi. Za pripravo vsebine, ki bo podlaga za pripravo predlogov uredbe o najustreznejši varianti, pa se uporabi najboljše razpoložljive in izvedbeni ravni prostorskega načrtovanja ustrezne podatke in strokovne podlage za načrtovanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav ter njihovega priklopa na elektroenergetsko omrežje zagotovijo operaterji prenosnega in distribucijskega omrežja ter ministrstva vsako s svojega področja.

(5) Ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, na podlagi poročila o izvajanju akcijskega programa in posodabljanih strokovnih podlag iz prejšnjega odstavka najmanj vsakih šest let pripravi prenovo akcijskega programa iz prvega odstavka tega člena.

(1) Na potencialnih prednostnih območjih OVE, opredeljenih v akcijskem programu iz prejšnjega člena, se prednostno načrtujejo fotonapetostne in vetrne proizvodne naprave, ki so prostorske ureditve državnega pomena.

(2) Prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka se na podlagi predhodnega vrednotenja in utemeljitve možnih variant načrtujejo z uredbo o najustreznejši varianti kot državnim prostorskim izvedbenim aktom v skladu z zakonom, ki ureja prostor.

(3) Uredbo o najustreznejši varianti pripravi ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, pri čemer elektrooperaterji in ministrstva, vsako za svoje področje, najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve akcijskega programa iz prejšnjega člena zagotovijo podatke in strokovne podlage, ki so potrebni za njeno pripravo.

(4) Vlada lahko uredbe, katerih predlog se pripravi v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, sprejme tudi hkrati z akcijskim programom iz prejšnjega člena.

(5) Če se uredba o najustreznejši varianti v skladu s prejšnjim odstavkom sprejme hkrati z akcijskim programom, se strokovne podlage za pripravo te uredbe izdelajo v sklopu priprave akcijskega programa.

(1) Občina na potencialnih prednostnih območjih OVE, določenih v akcijskem programu iz 5. člena tega zakona, fotonapetostne in vetrne proizvodne naprave ter druge prostorske ureditve, ki so prostorske ureditve lokalnega pomena, načrtuje z občinskim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: OPN) in občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: OPPN) v obsegu in na način, da s tem niso onemogočeni načrtovanje, izvedba in uporaba fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav, ki so prostorske ureditve državnega pomena. Za načrtovanje na območjih iz prejšnjega stavka mora občina pridobiti soglasje vlade.

(2) Umestitev fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave z OPPN, s katerim se spremeni namenska raba prostora, je na potencialnih prednostnih območjih OVE iz prvega odstavka 5. člena tega zakona dopustna tudi, če v lokalnem energetskem konceptu ni predvidena, občina pa mora lokalni energetski koncept uskladiti ob njegovi prvi prenovi.

(3) V postopku priprave OPN ali OPPN, katerih vsebina se nanaša le na umeščanje fotonapetostnih ali vetrnih proizvodnih naprav na potencialnih prednostnih območjih OVE, se ne izvede celovita presoja vplivov na okolje, javnosti pa se omogoči dajanje pripomb v roku, ki ni krajši od 15 dni.

(4) Šteje se, da sta umestitev fotonapetostne naprave, ki se načrtuje na potencialnem prednostnem območju OVE iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ali na predpisanem prednostnem območju za fotonapetostne naprave iz 8. člena tega zakona, ter umestitev vetrne proizvodne naprave, ki se načrtuje na potencialnem prednostnem območju OVE iz prvega odstavka 5. člena tega zakona, skladni s cilji prostorskega razvoja občine, regionalnim prostorskim planom in občinskim prostorskim planom.

(1) Ne glede na 5. do 7. člen tega zakona se kot predpisana prednostna območja za umeščanje fotonapetostnih naprav (v nadaljnjem besedilu: predpisana prednostna območja) štejejo:

(2) Na območjih iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka je fotonapetostne naprave dopustno umeščati ne glede na lokalni energetski koncept.

(3) Na območjih iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena je ne glede na določbe prostorskih izvedbenih aktov dopustna postavitev fotonapetostnih naprav, ki je skladna s podrobnejšimi pravili urejanja prostora, ki se neposredno uporabljajo pri dovoljevanju in postavitvi teh naprav.

(4) Podrobnejša pravila urejanja prostora iz prejšnjega odstavka vsebujejo:

(5) Vlada podrobnejša pravila urejanja prostora predpiše z uredbo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prostor, del državnega prostorskega reda.

(6) Vlada lahko ob upoštevanju vrste in stopnje razvrednotenja ter tehnologije obnovljivih virov kot predpisana prednostna območja, za katera sprejme uredbo iz prejšnjega odstavka, določi tudi druga območja, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, štejejo za razvrednotena.

(1) Postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav minimalne nazivne moči ali površine je, razen kadar njihova postavitev ni izvedljiva ali dopustna ob upoštevanju vrste ali namembnosti objekta, njegove lege ali osončenosti, možnosti priklopa na elektroenergetsko omrežje, ekonomske in tehnične izvedljivosti, zahtev varovanja kulturne dediščine, interesov nacionalne varnosti, obrambe in varstva pred nesrečami, zagotavljanja varnosti v prometu, upravljanja z vodami, varstva gozdov, zagotavljanja zelenih površin ter na naravi temelječih rešitev ali zahtev s področja ohranjanja narave, obvezna v primeru:

(2) Za postavitev, obratovanje in odstranitev fotonapetostne naprave je zadolžen lastnik objekta, ki lahko svojo obveznost uresničuje tudi preko tretje osebe.

(3) Vlada v zvezi z obvezo postavitve fotonapetostnih naprav v uredbi iz petega odstavka prejšnjega člena podrobneje predpiše izjeme od obvezne postavitve fotonapetostnih naprav, ko postavitev fotonapetostnih naprav ni dopustna ali izvedljiva:

(4) Vlada v uredbi iz prejšnjega odstavka določi tudi minimalno nazivno moč ali minimalno površino tlorisne površine strehe ali parkirišča, ki jo mora pokrivati fotonapetostna naprava, pri čemer upošteva tudi morebitne omejitve zmogljivosti priklopa na omrežje.

(1) Obstoj izjeme od obvezne postavitve fotonapetostne naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena lastnik objekta dokazuje:

(2) Izdelovalec študijo izvedljivosti iz 2. točke prejšnjega odstavka pripravi na podlagi dovoljenj, soglasij ali mnenj, ki jih je investitor dolžan pridobiti na podlagi predpisov s področja varstva okolja, zagotavljanja nacionalne varnosti in obrambe, varstva pred nesrečami, varnosti v prometu, varovanja kulturne dediščine, upravljanja z vodami, varstva gozdov, ohranjanja narave in priklopa na elektroenergetsko omrežje. Neizvedljivost zaradi interesa obrambe, nacionalne varnosti in varstva pred nesrečami, je mogoče dokazovati tudi z mnenjem ministrstva, pristojnega za obrambo, ki v predpisih ni predvideno. Študija izvedljivosti velja pet let od njene priprave, pred prenehanjem njene veljavnosti pa mora lastnik pridobiti novo študijo izvedljivosti, ki upošteva aktualne ekonomske kazalce, razvoj tehnike in stanje v prostoru.

(3) Ekonomski vidik študije izvedljivosti upošteva zlasti stroške postavitve in priklopa fotonapetostne naprave, vključno z višjimi stroški postavitve zaradi uresničevanja interesov iz prvega odstavka prejšnjega člena, oceno prihodka proizvodnje ali zmanjšanih stroškov za električno energijo in možnost pridobitve nepovratnih sredstev.

(4) Obratovanje fotonapetostne naprave, za katero velja obveza obratovanja iz prejšnjega člena, se dokazuje z dokazilom o odobritvi obratovanja naprave.

(5) Minister, pristojen za energijo, podrobneje predpiše vsebino, metodologijo priprave ter strokovno usposobljenost osebe, ki pripravi študijo izvedljivosti.

(1) Postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav minimalne nazivne moči ali površine je, razen kadar njihova postavitev ni izvedljiva ali dopustna ob upoštevanju vrste ali namembnosti objekta, njegove lege ali osončenosti, namere rušenja ali rekonstrukcije objekta ali zaradi kompleksnosti lastninsko-pravnih razmerij, možnosti priklopa na elektroenergetsko omrežje, ekonomske in tehnične izvedljivosti, zahtev varovanja kulturne dediščine, interesov nacionalne varnosti, obrambe in varstva pred nesrečami, zagotavljanja varnosti v prometu, upravljanja z vodami, varstva gozdov, zagotavljanja zelenih površin ter na naravi temelječih rešitev ali zahtev s področja ohranjanja narave, obvezna na:

(2) Kadar je bil objekt nagrajen na javnem natečaju ali je prejel nacionalno nagrado s področja arhitekture, urbanizma ali krajinske arhitekture, mora lastnik pred postavitvijo fotonapetostne naprave pridobiti usmeritev avtorja glede njihove postavitve. Usmeritev lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa postavitve. Če avtor usmeritev ne poda v enem mesecu, se šteje, da se strinja s predlagano postavitvijo fotonapetostnih naprav.

(3) Glede postavitve, obratovanja in odstranitve fotonapetostne naprave, zavezanca za postavitev, pooblastil vlade za podrobnejšo opredelitev izjem, načina dokazovanja ekonomske in tehnične neizvedljivosti ter študije izvedljivosti se smiselno uporabljajo drugi do četrti odstavek 9. člena in 10. člen tega zakona, pri čemer v zvezi s postavitvijo fotonapetostnih naprav na obstoječe objekte vlada podrobneje predpiše tudi:

(1) Pri umeščanju in postavitvi naprav na območjih iz 2. do 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona investitor zagotovi, da se na spletni strani državne uprave in spletni strani občine, na območju katere je načrtovana umestitev fotonapetostnih naprav, objavi osnutek elaborata OVE za umestitev teh naprav, ki ga pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec, kot ga določajo predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: elaborat OVE). Skupaj z objavo iz prejšnjega stavka se objavi tudi poziv javnosti in občinam, na območju katerih se umestitev načrtuje, da v 30 dneh od objave na portalu državne uprave na ministrstvo, pristojno za energijo, in na elektronski naslov investitorja, podajo pripombe in predloge, ki jih imajo v zvezi z osnutkom elaborata OVE.

(2) Elaborat OVE, ki se pripravi ob upoštevanju usmeritev in podrobnejših pravil, ki jih določa uredba iz petega odstavka 8. člena tega zakona, vsebuje:

(3) Investitor zagotovi, da obrazloženo stališče do pripomb javnosti in občin, ki jih pridobi na podlagi prvega odstavka tega člena, pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec. Stališče do pripomb javnosti in občin se skupaj s končnim elaboratom OVE na zahtevo investitorja objavi na portalu državne uprave in občine, na mestu objave osnutka elaborata OVE. Dokazilo o objavi iz prejšnjega stavka se priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ali zahtevi za drugo upravno odločbo, ki jo za umestitev fotonapetostne naprave zahtevajo področni predpisi. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja ali druge upravne odločbe, ki omogoča umestitev v prostor, ki ji ni priloženo dokazilo iz prejšnjega stavka, se zavrže.

(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije ali druge dokumentacije za postavitev fotonapetostnih naprav se upoštevajo strokovne rešitve iz elaborata OVE.

(1) Zunaj potencialnih prednostnih območij in predpisanih prednostnih območij se fotonapetostne naprave in vetrne pro- izvodne naprave načrtujejo v skladu z zakonom, ki ureja prostor.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za umestitev fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave OPPN v skladu z zakonom, ki ureja prostor, sprejme tudi, če umestitev teh naprav ni predvidena v lokalnem energetskem konceptu, če se najpozneje hkrati s sprejetjem OPPN ustrezno spremeni ali sprejme tudi lokalni energetski koncept.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je v skladu z 20. členom tega zakona dopustna postavitev fotonapetostnih naprav v območju državnega prostorskega izvedbenega akta.

Za celovito presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti na naravo se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanje z vodami in graditev objektov, razen če je s tem zakonom določeno drugače.

(1) Za spodbujanje kakovosti spremljajočega gradiva k prostorskemu aktu in poročil o vplivih na okolje, pripravljenih v zvezi z umeščanjem fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav:

(2) Ministrstva iz prejšnjega odstavka do 1. marca vsako šesto leto pripravijo priporočila in primere dobrih praks, namenjene večji kakovosti teh poročil in strokovnih podlag ter usklajenemu in predvidljivemu delovanju pristojnih ministrstev in organizacij v postopkih umeščanja v prostor. Priporočila in primeri dobrih praks iz prejšnjega stavka se objavijo na osrednjem spletnem mestu državne uprave, na svoji spletni strani pa jih objavi tudi Center za podpore iz zakona, ki ureja spodbujanje obnovljivih virov energije.

(3) Center za podpore iz zakona, ki ureja spodbujanje obnovljivih virov energije, pripravi splošne smernice za postopek priprave prostorskih aktov za področje energije iz fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav v skladu z zakonom, ki ureja prostor, in zakonom, ki ureja spodbujanje obnovljivih virov energije. Smernice iz prejšnjega stavka Center za podpore letno preveri in po potrebi spremeni ter dopolni najpozneje do 31. marca tekočega leta.

(1) V okoljskem poročilu in poročilu o vplivih na okolje, pripravljenem na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, zakona, ki ureja vode, in zakona, ki ureja ohranjanje narave, ter v strokovnih podlagah, ki se k prostorskemu aktu pripravijo na podlagi zakona, ki ureja prostor, se navedejo informacije, ki jih je smiselno zahtevati glede na:

(2) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, sprejme usmeritve glede podatkov, monitoringa in metodologij, ki se uporabljajo za presojo posledic plana, načrta ali projekta, ki obravnava umeščanje fotonapetostne in vetrne proizvodne naprave, na cilje ohranjanja območij ter na doseganje ugodnega stanja vrst in habitatov, ki so varovani na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave.

(3) Pri oblikovanju dokumentov iz prvega odstavka tega člena se primarno izhaja iz obstoječih podatkovnih zbirk države in občine. Podatki, ki so pomembni za presojo vplivov nameravanega posega na okolje, naravo ali vode, ki jih v postopku priprave prostorskega akta ali odločanja o izdaji upravne odločbe, ki omogoča poseg v okolje ali naravo, v utemeljitev svojih argumentov predložijo in se nanje sklicujejo udeleženci postopka ali javnost, so v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, informacije javnega značaja, država in občina pa jih lahko vključita v svoje podatkovne zbirke. Dostop do podatkov postopka iz prejšnjega stavka se tudi v obdobju, ko še niso vključeni v uradne zbirke podatkov, zagotavlja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

(1) Ne glede na četrti in šesti odstavek 66. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP, v nadaljnjem besedilu: GZ-1) se predlog o prevladi druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave v postopkih, ki se nanašajo na postavitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav, vloži na ministrstvo, pristojno za okolje. O prevladi javne koristi odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za okolje, pod pogoji in po postopku iz predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, razen če ta zakon ali 3. člen Uredbe 2022/2577/EU ne določata drugače.

(2) Postopek prevlade javne koristi lahko ministrstvo, pristojno za okolje, ob smiselni uporabi 101.f člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljnjem besedilu: ZON) in prvega ter tretjega odstavka tega člena na predlog nosilca nameravanega posega v okolje izvede tudi v drugih postopkih, v katerih je v skladu z ZON ali GZ-1 zahtevana presoja sprejemljivosti na naravo, in sicer:

(3) Če vlada sprejme odločitev o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, pristojno ministrstvo v odločbo o gradbenem dovoljenju, naravovarstvenem soglasju ali dovoljenju za poseg v naravo vključi odločitev vlade o prevladi druge javne koristi.

(1) Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko v času objave pobude za pripravo državnega prostorskega izvedbenega akta v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ali v primeru, ko je podalo izjavo iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, na svetovnem spletu in na portalu državne uprave javno objavi vabilo potencialnim investitorjem fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav z nazivno električno močjo najmanj 10 MW (v nadaljnjem besedilu: investitor), da prevzamejo vlogo naročnika izdelave prostorskega izvedbenega akta. V vabilu iz prejšnjega stavka se navedeta dokumentacija postopka, ki jo je že v začetni fazi dolžan zagotoviti investitor, ki želi v postopek vstopiti kot naročnik izdelave prostorskega akta, in rok, v katerem je to dokumentacijo treba zagotoviti.

(2) Investitor, ki se odzove na vabilo iz prejšnjega odstavka, mora v času javne objave iz prejšnjega odstavka dati zavezujočo ponudbo, v kateri je ob smiselni uporabi drugega odstavka 12. člena tega zakona predstavljen predlog prostorske ureditve in moči fotonapetostnih ali vetrnih proizvodnih naprav.

(3) Pozitiven odziv na prejeti predlog prostorske umestitve iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za energijo, pogojuje s pisno zavezo predlagatelja, da bo prispeval h kritju stroškov priprave strokovnih podlag in druge potrebne dokumentacije za pripravo prostorskega izvedbenega akta, ki je navedena v vabilu iz prvega odstavka tega člena.

(4) Pri presoji predlogov ima načrtovanje naprav z večjo nazivno električno močjo prednost pred načrtovanjem naprav z manjšo močjo, razen če večje nazivne moči ni mogoče doseči zaradi omejitev, ki jih določajo predpisi s področja varstva okolja, varovanja zdravja, upravljanja z vodami, ohranjanja narave, varstva pred požarom, varstva pred nesrečami ali varstva kulturne dediščine. Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko v vabilu iz prvega odstavka tega člena določi tudi druge kriterije za prednost pri izbiri, na primer dolžnost načrtovanja hranilnikov energije.

(5) Ministrstvo, pristojno za energijo, ob upoštevanju mnenja elektrooperaterja o pogojih in možnostih priklopa na omrežje oceni, kateri od predlogov najbolje prispeva k izpolnjevanju ciljev doseganja deleža energije iz obnovljivih virov, in s sklepom izbere osebo, ki pridobi položaj naročnika izdelave prostorskega akta. Na podlagi sklepa iz prejšnjega stavka ministrstvo, pristojno za energijo, v skladu z zakonom, ki ureja prostor, po prejemu dokumentacije, zahtevane v vabilu iz prvega odstavka tega člena, poda pobudo za pripravo prostorskega izvedbenega akta ali pobudo za nadaljevanje postopka priprave prostorskega izvedbenega akta, prekinjenega v skladu z 22. členom tega zakona. Na podlagi ocene, da prejeti predlogi ne bodo v zadovoljivi meri prispevali k izpolnjevanju ciljev doseganja deleža energije iz obnovljivih virov, sprejme ministrstvo, pristojno za energijo, sklep, da pobude za pripravo prostorskega akta ne bo podalo, oziroma sklep, da bo vladi podalo pobudo za ustavitev postopka priprave prostorskega izvedbenega akta, prekinjenega v skladu z 22. členom tega zakona.

(6) Položaja naročnika prostorskega izvedbenega akta ne more pridobiti investitor, ki odzivu na vabilo iz prvega odstavka tega člena ni pravočasno predložil dokumentacije, zahtevane v vabilu. Zagotovitev dokumentacije prostorskega načrtovanja naročniku izdelave prostorskega akta ne daje pravice ali prednostnega upravičenja do umeščanja prostorskih ureditev na območju načrtovanja.

(7) Za spodbujanje priprave prostorskih izvedbenih aktov na področju postavitve fotonapetostnih in vetrnih proizvodnih naprav lahko ministrstvo, pristojno za energijo, v javnem vabilu iz prvega odstavka tega člena določi pogoje, pod katerimi bo odkupilo dokumente, ki predstavljajo pravne, ekonomske, tehnične, okoljevarstvene ali druge pogoje ali strokovne podlage za umeščanje omenjenih naprav, ali povrnilo določen sorazmerni ali absolutni znesek priprave dokumentacije naročniku izdelave prostorskega akta, ki zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, ne uspe uresničiti svoje investicijske namere. O odkupu dokumentacije ali povračilu stroškov izdelave prostorskega izvedbenega akta skleneta ministrstvo, pristojno za energijo, in naročnik izdelave prostorskega izvedbenega akta dogovor, v katerem v skladu z razpisnimi pogoji podrobneje uredita plačilo in druge pogoje odkupa dokumentacije ali povračilo dela stroškov za izdelavo prostorskega izvedbenega akta. V primeru odkupa dokumentacije, mora biti izračun ocenjene vrednosti opredeljen v javnem vabilu.

(8) Prvi do sedmi odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vabilo potencialnim investitorjem, ki ga občina javno objavi v postopku priprave občinskega prostorskega izvedbenega akta v zvezi z načrtovanjem fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav z nazivno električno močjo 4 MW ali več, ki so prostorske ureditve lokalnega pomena.

(1) Če občina prejme pobudo investitorja za pripravo ali spremembo občinskega prostorskega izvedbenega akta, s katero se predlaga umestitev fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav z nazivno električno močjo 4 MW ali več, ki je prostorska umestitev lokalnega pomena, je pobudo dolžna obravnavati in v 150 dneh od prejema popolne pobude sprejeti sklep o pripravi prostorskega izvedbenega akta ali na spletnih straneh občine javno objaviti obrazložitev, zakaj pobude ni mogla upoštevati.

(2) Pobudi iz prejšnjega odstavka se priložita elaborat OVE ter elaborat, v katerem se na podlagi znanih prostorskih podatkov in omejitev v prostoru pobuda utemelji z vidika:

(3) Za pripravo elaborata OVE se uporablja drugi odstavek 12. člena tega zakona.

(4) Občina pobudo iz prvega odstavka tega člena s sklepom zavrže, če:

(5) Občina lahko sprejem sklepa o pripravi prostorskega izvedbenega akta ali nadaljevanje postopka njegove priprave na podlagi pobude iz prvega odstavka tega člena pogojuje s tem, da pobudnik iz prvega odstavka tega člena prevzame vlogo naročnika izdelave prostorskega izvedbenega akta.

(6) Pobuda, podana v skladu s tem členom, pobudnika upravičuje le do obravnave te pobude, ni pa na njeni podlagi ali na podlagi sklepa o pripravi prostorskega izvedbenega akta upravičen do sprejema prostorskega izvedbenega akta ali do sprejema prostorskega izvedbenega akta z določeno vsebino.

(1) Poleg predhodno nenačrtovanih prostorskih ureditev, ki so dopustne v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ter drugim in tretjim odstavkom tega člena, je v območju državnega prostorskega izvedbenega akta, ki je ob uveljavitvi tega zakona že v veljavi ali za katerega je bila pobuda za pripravo prostorskega izvedbenega akta že javno objavljena, dopustna tudi postavitev fotonapetostnih naprav, ki ni bila načrtovana v državnem prostorskem izvedbenem aktu, s katerim se urejajo naslednje prostorske ureditve državnega pomena:

(2) Postavitev fotonapetostnih naprav s sklicevanjem na prejšnji odstavek je dopustna le ob upoštevanju zakona, ki ureja prostor, glede nenačrtovanih prostorskih ureditev in ob pridobitvi upravnih odločb v skladu s predpisi, ki urejajo varnost cestnega in železniškega prometa, varstvo pred požarom, varstvo pred naravnimi nesrečami, upravljanje z vodami, ohranjanje narave, varovanje zdravja, varstvo okolja in varstvo kulturne dediščine.

(3) Postavitev fotonapetostne naprave na objektu povezane ureditve iz 2. točke prvega odstavka tega člena, ki je hkrati objekt energetske in vodne infrastrukture (npr. na visokovodnem nasipu, pregradi, kanalu ali stabilizacijskem objektu), ne sme negativno vplivati na funkcionalnost in stabilnost objektov, ki zagotavljajo poplavno varnost, ali na cilje upravljanja z vodami. Za postavitev fotonapetostne naprave na objekt iz prejšnjega stavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vode, in urejajo uporabo vodne infrastrukture za druge namene.

(4) V primerih iz prvega odstavka tega člena investitor na spletni strani državne uprave in spletni strani občine, na območju katere je načrtovana umestitev fotonapetostnih naprav, zagotovi objavo osnutka elaborata OVE za umestitve teh naprav, ki ga pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec. Za objavo osnutka elaborata OVE, za elaborat OVE, obrazloženo stališče do pripomb javnosti in zahteve glede predložitve dokazila o objavi tega stališča se uporablja 12. člen tega zakona.

V postopkih priprave prostorskih izvedbenih aktov, s katerimi se načrtujejo državne ali lokalne ureditve iz 1. ali 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, se ob upoštevanju potenciala za proizvodnjo električne energije iz OVE, ekonomske vzdržnosti, ciljev na področju deleža energije iz obnovljivih virov in omejitev iz predpisov iz prvega odstavka prejšnjega člena hkrati s temi prostorskimi ureditvami obvezno načrtujejo tudi fotonapetostne naprave.

(1) Če naročnik izdelave prostorskega izvedbenega akta v roku, ki mu ga določi pripravljavec prostorskega izvedbenega akta, ne predloži zahtevane spremembe ali dopolnitve okoljskega poročila, strokovne podlage ali prostorskega izvedbenega akta, pripravljavec prostorskega izvedbenega akta s sklepom prekine postopek njegove priprave ter pozove ministrstvo, pristojno za energijo, da se izjasni, ali želi vstopiti v postopek kot naročnik izdelave prostorskega akta na način, da zagotovi zahtevano dokumentacijo. Rok iz prejšnjega stavka se določi ob upoštevanju zahtevnosti in kompleksnosti potrebnih dopolnitev ter se lahko na podlagi utemeljene pobude naročnika prostorskega akta podaljša.

(2) Če ministrstvo, pristojno za energijo, izjavi, da želi nadaljevati postopek, vlada ustrezno spremeni sklep o začetku postopka priprave prostorskega izvedbenega akta.

(3) Če ministrstvo, pristojno za energijo, nadaljuje postopek priprave prostorskega akta, lahko vabilo investitorjem iz 18. člena tega zakona objavi najpozneje v 30 dneh od izjave iz prejšnjega odstavka.

(4) Če ministrstvo, pristojno za energijo, ne prejme interesa za vstop v postopek ali izbrani investitor v roku, določenem v vabilu investitorjem, ne predloži zahtevane dokumentacije, vlada na pobudo ministrstva, pristojnega za energijo, s sklepom ustavi postopek priprave prostorskega akta ter, če je bil sprejet odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora, sprejme odlok o prenehanju njegove veljavnosti.

(5) Če se postopek priprave prostorskega izvedbenega akta nadaljuje v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, se lahko v postopku uporabi že obstoječa dokumentacija, ki jo je predhodni naročnik priprave prostorskega izvedbenega akta že predložil ministrstvu, pristojnemu za prostor.

(1) Vsako od pristojnih ministrstev in organizacij, ki sodelujejo v postopku prostorskega načrtovanja in celovite presoje vplivov na okolje, določi zadostno število oseb, pristojnih za pripravo vsebine prostorskega načrtovanja OVE, ki so v njegovi pristojnosti. Člane projektne skupine v skladu z zakonom, ki ureja prostor, minister imenuje izmed pristojnih oseb iz prejšnjega stavka.

(2) Pristojna ministrstva in organizacije, ki sodelujejo v postopku celovite presoje vplivov na okolje, naročniku, pobudniku in pripravljavcu prostorskega akta ter kontaktni točki iz zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, v zadevah, ki se nanašajo na področje njihove pristojnosti, zagotavljajo pomoč in svetovanje, zlasti s:

(3) Če so v postopku priprave občinskih prostorskih izvedbenih aktov smernice ali mnenja pristojnih ministrstev in organizacij medsebojno nasprotujoče ali nejasne, lahko občina ali naročnik prostorskega akta poda zahtevo za izvedbo posvetovanja. Ministrstvo, pristojno za energijo, na podlagi nejasnih in neusklajenih vsebin skliče posvet, v katerem opredeli pristojna ministrstva in organizacije, katerih predstavniki so se dolžni udeležiti posamičnega posvetovanja. Če se predstavnik ministrstva oziroma organizacije posveta iz prejšnjega stavka ne udeleži, se domneva, da ne vztraja pri vsebini mnenja, ki je neusklajena z mnenjem drugega ministrstva ali organizacije.

V skladu s postopkom, ki je predpisan v zakonu, ki ureja prostor, za kratek postopek sprememb in dopolnitev državnega ali občinskega prostorskega izvedbenega akta (v nadaljnjem besedilu: kratek postopek), se kratek postopek izvede tudi, če se zaradi prilagoditve prostorskega akta vetrnim proizvodnim napravam, ki so dostopne na trgu, njihova najvišja dopustna višina spremeni za največ 15 odstotkov.

(1) Razen če udeleženci pri urejanju prostora izkažejo nasprotno, se šteje, da na okolje v drugi državi članici EU (v nadaljnjem besedilu tega člena: druge države) verjetno pomembnega vpliva na okolje nima prostorski izvedbeni akt, s katerim se načrtuje:

(2) Ministrstvo, pristojno za čezmejno presojo vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vključi zadevno državo v postopek celovite presoje prostorskega akta ob upoštevanju načela vzajemnosti in enakovrednosti.

(3) Ko ministrstvo prejme prostorski akt, okoljsko poročilo in mnenja pristojnih ministrstev in organizacij oziroma ko preteče rok za posredovanje mnenja iz zakona, ki ureja varstvo okolja, pozove pristojni organ druge države, na katere okolje bi lahko izvedba prostorskega akta pomembno vplivala, da se izreče, ali namerava sodelovati v postopku celovite presoje vplivov izvedbe prostorskega akta.

(4) Ministrstvo skupaj s pozivom iz prejšnjega odstavka pristojnemu organu druge države pošlje tudi ustrezne dokumente o projektu. Poziv se pošlje v slovenskem jeziku in v uradnem jeziku druge države, v uradni jezik druge države pa se prevedeta del okoljskega poročila, ki vsebuje povzetek ugotovitev, in del, ki se nanaša na čezmejne vplive na okolje, kar drugi državi omogoča izjasnitev, ali želi zaradi možnih čezmejnih vplivov sodelovati v postopku celovite presoje vplivov na okolje.

(5) Če druga država zahteva, da se ji omogoči sodelovanje v čezmejnem posvetovanju, ministrstvo od naročnika prostorskega akta zahteva, da zagotovi prevod okoljskega poročila in druge dokumentacije v postopku, ki drugi državi omogočajo, da poda pripombe glede verjetnih pomembnih čezmejnih vplivov na okolje.

(6) Če je potrebno ali če to zahteva druga država, se ministrstvo in drugi organi in organizacije, ki so v postopku predložili mnenje, ki je za drugo državo relevantno, s to državo v dogovorjenem razumnem roku posvetujejo o čezmejnih vplivih projekta na okolje in o ukrepih za njihovo preprečitev ali zmanjšanje. Za posvetovanje lahko minister, pristojen za čezmejno presojo vplivov na okolje, imenuje komisijo, ki jo na ravni Republike Slovenije poleg predstavnikov ministrstva sestavljajo tudi predstavniki naročnika prostorskega akta ter pristojnih ministrstev in organizacij, ki so v postopku celovite presoje vplivov na okolje podali mnenje o vidikih, za katere obstoji verjeten čezmejni vpliv.

(1) Ne glede na zakon, ki ureja varstvo okolja, in zakon, ki ureja prostor, se za spremembo prostorskega izvedbenega akta, za katerega je že bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje, ta ne izvede ponovno, če:

(2) Naročnik prostorskega akta lahko ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, zaprosi za mnenje, ali je glede na prilagoditev prostorskega akta, s katerimi se v skladu s prejšnjim odstavkom načrtuje prilagoditev naprave zadnjemu stanju tehnike, treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje.

(3) Pri presoji, ali je glede na prvi odstavek tega člena za spremembo prostorskega akta treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, upošteva vsebino in raven natančnosti že izdelanega okoljskega poročila ter izdane odločbe ali mnenja o sprejemljivosti za prostorski akt, ki se spreminja.

(1) Če se načrtovane prostorske ureditve fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav med pripravo prostorskega izvedbenega akta spremenijo tako, da se obremenitve okolja po obsegu ali intenzivnosti zmanjšajo, naročnik prostorskega akta ustrezno prilagodi okoljsko poročilo.

(2) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, najpozneje v 30 dneh od prejema prilagojenega okoljskega poročila iz prejšnjega odstavka izda mnenje, v katerem se izjasni o okoljski sprejemljivosti prostorskega akta, pri čemer posamezno pristojno ministrstvo ali organizacijo k ponovnemu mnenju pozove le, če glede na podatke postopka ne more oceniti, ali so zmanjšani vplivi na okolje sprejemljivi.

(1) Ne glede na zakon, ki ureja varstvo okolja, in Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2), se ob upoštevanju kumulativnih posegov in prepovedi drobljenja projektov predhodni postopek po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ne izvaja za samostoječe fotonapetostne naprave, ki se umeščajo na površini, ki ni večja od 4 ha.

(2) Pri pripravi poročila o vplivih na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, se, če so še aktualni, ob upoštevanju napredka tehnike in najboljših razpoložljivih znanj in spremenjenega stanja okolja uporabljajo tudi podatki iz okoljskega poročila, relevantnih strokovnih podlag in drugih spremljajočih gradiv prostorskega izvedbenega akta. Ti dokumenti, če še ne obstajajo v digitalni obliki in še niso dostopni prek spletnega portala, morajo biti investitorju na voljo najpozneje v osmih delovnih dneh od vložitve zahteve, v skladu zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

(3) Če se nameravani poseg nanaša na postavitev fotonapetostnih ali vetrnih proizvodnih naprav iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, velja domneva, da nameravani poseg verjetno nima pomembnega vpliva na okolje druge države članice, tudi v postopku presoje vplivov na okolje, kot ga urejata zakon, ki ureja varstvo okolja, in zakon, ki ureja graditev.

(1) Za preskušanje novih in naprednih tehnologij, proizvodov ali pristopov na področju proizvodnje električne energije z izrabo OVE in njenega shranjevanja, ali za drugačen način uporabe obstoječih, lahko vlada pod pogoji iz tega člena odobri odstop od posameznih določb predpisov s področja energetike, prostora, graditve, rudarstva, varstva okolja, ohranjanja narave, upravljanja z vodami, varstva kulturne dediščine ter postavitve, obratovanja in priključevanja naprav za proizvodnjo električne energije, ki onemogočajo ali otežujejo izvedbo projekta (v nadaljnjem besedilu: odobritev regulativnega peskovnika).

(2) Vlada z odločbo odobri regulativni peskovnik, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(3) Regulativni peskovnik se lahko odobri za obdobje, ki omogoča preizkus novih in naprednih tehnologij, proizvodov, pristopov ali drugačnih načinov uporabe obstoječih, a najdlje za pet let.

(4) Pravna ali fizična oseba pri ministrstvu, pristojnem za energijo, vloži pobudo za začetek postopka za odobritev regulativnega peskovnika (v nadaljnjem besedilu: pobuda), ki vsebuje:

(5) Ministrstvo, pristojno za energijo, objavi pobudo na osrednjem spletnem mestu državne uprave in omogoči javnosti dajanje pripomb v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca.

(6) Ministrstvo, pristojno za energijo, v postopku proučitve pobude pridobi mnenje ministrstev in organizacij, ki so pristojni za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področju, na katerega se nanaša predpis, ki ovira ali otežuje izvedbo projekta, o objavljeni pobudi pa obvesti tudi občino, na območju katere naj bi se projekt izvajal. V mnenju iz prejšnjega stavka se ministrstvo oziroma organizacija opredeli o vplivu projekta na varovani javni interes ter o njegovi dopustnosti z vidika predpisov EU, občina pa se opredeli o skladnosti pobude s strateškim in izvedbenimi prostorskimi akti.

(7) Če predpis iz prvega odstavka tega člena določa objavo osnutka odločbe, lahko pristojni organ osnutek odločbe, kot bi se glasila v primeru odobritve regulativnega peskovnika, objavi sočasno z objavo pobude iz petega odstavka tega člena.

(8) Če pobudnik predlaga samo odstop od določbe predpisa, ki za tek postopka izdaje odločbe zahteva pravnomočnost druge odločbe, se peti odstavek tega člena ne uporablja.

(9) Če ministrstvo, pristojno za energijo, po pridobitvi mnenj iz šestega odstavka tega člena in preučitvi pripomb javnosti oceni, da izvedba regulativnega peskovnika izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, pobudnika pozove k vložitvi vloge za odobritev regulativnega peskovnika (v nadaljnjem besedilu: vloga). Za vsebino vloge se smiselno uporablja četrti odstavek tega člena, ministrstvo, pristojno za energijo, pa lahko od vlagatelja zahteva dopolnitev vloge s podatki, za katere oceni, da so potrebni za sprejetje odločitve o odobritvi regulativnega peskovnika in za določitev pogojev za njegovo izvedbo.

(10) Vlada o vlogi iz prejšnjega odstavka odloči z odločbo, ki vsebuje zlasti:

(11) Organ, pristojen za izdajo odločbe na podlagi predpisov iz prvega odstavka tega člena, izda mnenje, soglasje ali dovoljenje k nameravanem posegu ob upoštevanju dopustnega odstopa od posamezne določbe predpisa, ki je določen z odločbo vlade iz prejšnjega odstavka o odobritvi regulativnega peskovnika.

(12) Če se med izvajanjem regulativnega peskovnika ugotovi, da je iz upravičenih razlogov treba podaljšati obdobje preskušanja, se lahko odločba iz desetega odstavka tega člena spremeni tako, da se podaljša za obdobje, ki je nujno potrebno za doseganje namena regulativnega peskovnika, a najdlje za dve leti. Odločba se razveljavi v primeru neizvajanja ali nepravilnega izvajanja regulativnega peskovnika.

(13) Izvajalec in morebitni drugi deležniki v regulativnem peskovniku ministrstvu, pristojnemu za energijo, ter ministrstvom in organizacijam, pristojnim za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša regulativni peskovnik, na njihovo zahtevo predložijo vse ugotovitve in podatke, ki izhajajo iz izvajanja regulativnega peskovnika. Podatki iz prejšnjega stavka so informacije javnega značaja in se vključijo v državne podatkovne zbirke.

(14) Izvajanje regulativnega peskovnika nadzoruje ministrstvo, pristojno za energijo. Pri izvajanju nadzora mu strokovno podporo zagotavljajo pristojna ministrstva in organizacije, pristojne za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša regulativni peskovnik.

(15) Prejšnji odstavek ne posega v pristojnosti inšpekcije za energijo, graditev, rudarstvo, okolje, naravo, vode, kulturno dediščino, da ob upoštevanju odločbe vlade o odobritvi regulativnega peskovnika, nadzorujejo in izrekajo ukrepe na področju, za katerega so pristojne.

(1) S tem poglavjem se ureja raziskovanje in izkoriščanje geotermalne energije kot obnovljivega naravnega vira za namene spodbujanja raziskovanja in proizvodnje električne energije z izrabo geotermalne energije, ki obsega raziskovanje geotermalnega potenciala, načrtovanje, dovoljevanje in postavitev naprav, ki proizvajajo in shranjujejo električno energijo, proizvedeno z izrabo geotermalne energije (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna geotermalna koncesija).

(2) To poglavje ureja tudi opustitev in odvzem raziskovalne geotermalne koncesije in ravnanje s podatki o potencialu geotermalne energije.

(1) S podelitvijo raziskovalne geotermalne koncesije se odobri izvedba projekta, ki vključuje tako raziskave potenciala geotermalne energije (v nadaljnjem besedilu: geotermalni potencial), kot tudi fazo raziskovalne proizvodnje električne energije z izrabo geotermalne energije, in sicer na način in pod pogoji iz tega poglavja.

(2) Raziskovalno geotermalno koncesijo tvorijo naslednje faze izvajanja:

(3) Če ni v tem poglavju določeno drugače, se za umestitev naprav za raziskovanje in raziskovalno izkoriščanje geotermalne energije za proizvodnjo in shranjevanje električne energije v okviru raziskovalne geotermalne koncesije uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo upravljanje z vodami, rudarstvo, varstvo okolja in ohranjanje narave, za raziskovalno izkoriščanje geotermalne energije pa tudi določbe predpisov s področja prostora, graditve in varstva kulturne dediščine.

(1) Če država v povezavi z načrtovanim posegom ne razpolaga z zadovoljivimi podatki glede geotermalnega potenciala, lahko vlada na podlagi ocene ministrstva, pristojnega za energijo, da bo predlagani raziskovalni projekt pomembno prispeval k pridobitvi teh podatkov in k proizvodnji električne energije z izrabo geotermalne energije, podeli raziskovalno geotermalno koncesijo.

(2) Raziskovalna geotermalna koncesija po tem zakonu se lahko podeli, če je predvideno raziskovanje in raziskovalno izkoriščanje geotermalne energije na enega od naslednjih načinov:

(3) Glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, da se ji lahko podeli raziskovalna geotermalna koncesija, se smiselno uporablja zakon, ki ureja rudarstvo, o pogojih za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje.

(1) Pravna ali fizična oseba pri ministrstvu, pristojnem za energijo, vloži pobudo za začetek postopka za odobritev raziskovalne geotermalne koncesije (v nadaljnjem besedilu: pobuda), ki vsebuje:

(2) Pobuda iz prejšnjega odstavka lahko v skladu s četrtim odstavkom 29. člena tega zakona vsebuje tudi navedbo posameznih določb predpisov, za katere vlagatelj utemelji, da onemogočajo ali otežujejo izvedbo projekta (v nadaljnjem besedilu: pobuda za raziskovalno geotermalno koncesijo z regulativnim peskovnikom).

(3) Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko od vlagatelja zahteva dopolnitev pobude s podatki, za katere oceni, da so potrebni za podelitev raziskovalne geotermalne koncesije ali raziskovalne geotermalne koncesije z regulativnim peskovnikom in za določitev pogojev za njeno izvajanje.

(4) Ministrstvo, pristojno za energijo, v dveh mesecih od prejetja pobude obvesti pobudnika o tem, ali bo začelo s postopkom odločanja o raziskovalni geotermalni koncesiji.

(5) Ministrstvo, pristojno za energijo, v postopku odločanja o pobudi pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za vode. Mnenje iz prejšnjega stavka se izda ob smiselni uporabi določb predpisov, ki urejajo upravljanje z vodami, ki se nanašajo na izdajo vodnega soglasja in pridobitev vodne pravice. Če ministrstvo, pristojno za vode, mnenja ne poda v roku dveh mesecev, ga lahko ministrstvo, pristojno za energijo, pozove, da v osmih dneh od prejema poziva poda mnenje. Če v roku iz prejšnjega stavka mnenje ni podano, lahko ministrstvo, pristojno za energijo, v zadevi imenuje izvedenca in odloči brez mnenja ministrstva, pristojnega za vode. Stroške izvedenca v celoti krije ministrstvo, pristojno za vode.

(6) Če pobuda vsebuje utemeljitev odstopa od posameznih določb predpisov iz drugega odstavka tega člena, jo ministrstvo, pristojno za energijo, objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in omogoči javnosti dajanje pripomb v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca. Za postopek s tovrstno pobudo se smiselno uporabljajo četrti do deveti odstavek 29. člena tega zakona.

(7) Raziskovalno geotermalno koncesijo vlada podeli za obdobje največ 25 let.

(8) Na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, vlada o pobudi iz prvega odstavka tega člena brez javnega razpisa odloči z odločbo, ki v primeru odobritve raziskovalne geotermalne koncesije vsebuje zlasti:

(9) Z odločbo vlade iz prejšnjega odstavka se lahko ob upoštevanju 29. člena tega zakona na podlagi utemeljene pobude iz drugega odstavka tega člena odobri tudi odstop od posameznih določb predpisov, ki urejajo prostor, graditev, rudarstvo, varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanje z vodami, varstvo kulturne dediščine ter postavitev, obratovanje in priključevanje naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, pri čemer se v odločbi določijo tudi vse ostale vsebine iz desetega odstavka 29. člena tega zakona.

(10) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na raziskovalno geotermalno koncesijo, veljajo tudi za raziskovalno geotermalno koncesijo z regulativnim peskovnikom. Za izvajanje raziskovalne geotermalne koncesije z regulativnim peskovnikom se smiselno uporabljajo enajsti do petnajsti odstavek 29. člena tega zakona.

(11) Odločba o dopustitvi raziskovalne geotermalne koncesije, se lahko razveljavi v primeru:

(1) Šteje se, da se z raziskovanjem geotermalnega potenciala ne spreminja namenska raba prostora, zaradi česar je mogoče pravico do izvajanja faze raziskovanja geotermalnega potenciala pridobiti ne glede na namensko rabo in prostorske izvedbene pogoje, določene v prostorskem izvedbenem aktu.

(2) Raziskovalna proizvodnja električne energije je ne glede na predpise, ki urejajo prostor, dopustna tudi na območjih proizvodnih dejavnosti, ki so opredeljena kot površine za industrijo ali gospodarske cone.

(1) Izvajalec mora pred začetkom raziskovalnega izkoriščanja geotermalne energije za proizvodnjo električne energije z ministrstvom, pristojnim za energijo, ki nastopa v imenu države, skleniti pogodbo o proizvodnji električne energije z izrabo geotermalne energije, s katero stranki pogodbe uredita vsa medsebojna razmerja glede proizvodnje električne energije z izrabo geotermalne energije, zahteve glede varovanja in monitoringa podzemne vode ter sanacije območja po prenehanju izkoriščanja geotermalne energije.

(2) Izvajalec mora pred podpisom pogodbe iz prejšnjega odstavka ministrstvu predložiti:

(3) Ne glede na šesto alinejo prejšnjega odstavka lahko izvajalec ministrstvu, pristojnemu za energijo, predloži tudi dokazilo o tem, da mnenje ministrstva, pristojnega za vode, ni bilo izdano v roku 2 mesecev od popolne vloge. V primeru iz prejšnjega stavka ministrstvo, pristojno za energijo, pozove ministrstvo, pristojno za vode, da v osmih dneh od prejema poziva poda mnenje. Če v roku iz prejšnjega stavka mnenje ni dano, lahko ministrstvo, pristojno za energijo, v zadevi imenuje izvedenca in odloči brez mnenja. Stroške izvedenca v celoti krije ministrstvo, pristojno za vode.

(4) Ministrstvo, pristojno za energijo, pogodbe iz prvega odstavka tega člena ne podpiše in izda odločbo o prenehanju raziskovalne geotermalne koncesije, če izvajalec po zaključku raziskovanja:

(1) Če je za proizvodnjo električne energije iz geotermalne energije treba pridobiti vodno pravico, se šteje, da je s sklenitvijo pogodbe iz prejšnjega člena, v kateri se uredijo tudi pravice in obveznosti, povezane z rabo, varovanjem in monitoringom podzemne vode, pridobljena tudi vodna pravica za rabo podzemne vode, za pravice in obveznosti, povezane z vodno pravico, njenim odvzemom in inšpekcijskim nadzorom nad njenim izvajanjem pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravljanje z vodami, ki se nanašajo na vodno dovoljenje.

(2) Glede izdelave in revidiranja rudarskega projekta za raziskovanje in rudarskega projekta za izkoriščanje geotermalne energije za proizvodnjo električne energije, izvajanja del, povezanih z raziskavo in izkoriščanjem geotermalnega potenciala ter opustitev raziskave ali izkoriščanja, glede določitve, načina plačevanja, namenske rabe rezerviranih sredstev za sanacijo, izvedbe sanacije in zagotavljanja varnosti in zdravja ljudi pri izvajanju teh del, se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo rudarstvo.

(1) Če je za izvajanje raziskovanja ali izkoriščanja geotermalnega potenciala za zagotovitev povezanosti vrtin ali dostopa do vrtin potrebna stvarna pravica na zemljišču, pridobi izvajalec raziskovalne geotermalne koncesije potrebne stvarne pravice pred začetkom proizvodnje električne energije iz geotermalne energije.

(2) Če lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka zavrne ponudbo izvajalca raziskovalne geotermalne koncesije za sklenitev pravnega posla o sporazumnem prenosu ali omejitvi lastninske pravice, ali nanjo v 30 dneh od prejema ne odgovori, lahko izvajalec raziskovalne geotermalne koncesije na ministrstvo, pristojno za energijo, poda predlog za omejitev ali odvzem lastninske pravice.

(3) Omejitev ali odvzem lastninske pravice se po postopku in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja prostor, izvede v korist države, če je izkazana javna korist po tem zakonu.

(4) Javna korist iz prejšnjega odstavka je izkazana, če vlada ob upoštevanju nacionalne zaveze doseganja deleža energije iz obnovljivih virov sprejme sklep, da je nameravana proizvodnja električne energije strateškega pomena za državo.

(1) Ne glede na vsebino odločbe iz 33. člena tega zakona, so izvajalec raziskovalne geotermalne koncesije in drugi deležniki, udeleženi v raziskovalni geotermalne koncesiji, ministrstvu, pristojnemu za energijo, Geološkemu zavodu Slovenije ter ministrstvom in organizacijam, pristojnim za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša raziskovalna geotermalna koncesija, na njihovo zahtevo dolžni predložiti vse ugotovitve in podatke, ki izhajajo iz izvajanja raziskovalne geotermalne koncesije.

(2) Podatki, ki jih izvajalec raziskovalne geotermalne koncesije in drugi deležniki posredujejo na podlagi odločbe ali zahteve iz prejšnjega odstavka se vključijo v državne podatkovne zbirke in so informacije javnega značaja.

(3) Zaveza posredovanja podatkov iz prvega odstavka tega člena zavezuje vse singularne in univerzalne pravne naslednike izvajalca raziskovalne geotermalne koncesije.

(1) Pravica do raziskovanja in raziskovalnega izkoriščanja geotermalnega potenciala v okviru izvajanja raziskovalne geotermalne koncesije preneha, če:

(2) Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko na zaprosilo imetnika pravice do izkoriščanja geotermalne energije v okviru raziskovalne geotermalne koncesije, ki ima urejene stvarne pravice na vseh potrebnih zemljiščih in ki tudi sicer izpolnjuje pogoje, ki so smiselno določeni v tem poglavju, to pravico preoblikuje v časovno omejeno pravico do pridobivanja električne energije iz geotermalnega potenciala, pri čemer se ta pravica lahko podeli za največ 30 let. Za vlogo in vsebino odločbe o koncesiji se smiselno uporablja to poglavje.

(1) Geološki zavod Slovenije v zbirko rudarskih podatkov, ki jo vodi v okviru Rudarske knjige skladno z zakonom, ki ureja rudarstvo, vključi tudi prejete podatke o meritvah, analizah, ocenah in napovedih, katere mu v skladu s tem zakonom posreduje izvajalec raziskovalne geotermalne koncesije, prav tako pa tudi vse podatke in dokumente o raziskavah in analizah, ki so bili financiranimi z javnimi sredstvi.

(2) Podatki o geotermalnem potencialu, ki so bili pridobljeni v raziskavah in projektih, ki so sofinancirani iz javnih sredstev, štejejo za podatke države, ki jih Geološki zavod Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom vključi v zbirko rudarskih podatkov. Vsi prejemniki javnih sredstev iz prejšnjega stavka morajo podatke o geotermalnem potencialu in vse z njimi povezane podatke brezplačno predati Geološkemu zavodu Slovenije.

(3) Pridobitev podatkov o geotermalnem potencialu je v javnem interesu.

(4) Geološki zavod Slovenije v zbirko rudarskih podatkov iz prvega odstavka tega člena vključi tudi podatke o odobrenih raziskovalnih geotermalnih koncesijah in izvedenih projektih raziskovanja in uporabe geotermalne energije.

(1) Izvajanje raziskovalne geotermalne koncesije nadzoruje ministrstvo, pristojno za energijo. Pri izvajanju nadzora mu strokovno podporo zagotavljajo pristojna ministrstva in organizacije, pristojne za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša raziskovalna geotermalna koncesija.

(2) Izvajanje rudarskih del, povezanih z vrtinami, nadzoruje rudarska inšpekcija, izvajanje vračanja načrpane termalne vode ter vpliv raziskovanja in proizvodnje električne energije z izrabo geotermalne energije na vode pa inšpektorat, pristojen za vode.

(1) Spremljajoča energetska dejavnost je proizvajanje električne energije iz fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav na območjih kmetijskih zemljišč, območjih gozdnih zemljišč oziroma gozdov, območjih voda, območjih mineralnih surovin, območjih odlagališč in območjih prometnih površin, ki:

(2) Spremljajoča energetska dejavnost ne sme spodriniti pretežne dejavnosti na namenski rabi prostora in je, kadar je namenska raba povezana z izvajanjem določene dejavnosti, dopustna le, dokler se dejavnost, ki je skladna z namensko rabo prostora, dejansko izvaja.

(3) Spremljajoča energetska dejavnost se s prostorskimi izvedbenimi akti ali uredbo o prostorskem redu načrtuje v skladu z II. poglavjem tega zakona, pri čemer se spremljajoča energetska dejavnost na območju gozda ter na vodnih in kmetijskih zemljiščih v prostorskem izvedbenem aktu načrtuje tako, da se v njem določi in grafično prikaže območje posega, prikaz urbanistične, krajinske oziroma arhitekturne rešitve, vključno z razmestitvijo posameznih elementov fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave, gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zagotoviti, način priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo ter rešitve in ukrepe za varstvo okolja, varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami, upravljanje z vodami, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.

(4) Občina lahko v prostorskem izvedbenem aktu za posamezne dopustne spremljajoče energetske dejavnosti podrobneje določi prostorske izvedbene pogoje ali predpiše druge prostorske izvedbene pogoje za posamezno spremljajočo dejavnost, ki jih narekujejo posebnosti prostora in so utemeljeni s strokovnimi podlagami.

(5) Določbe tega poglavja o spremljajoči energetski dejavnosti ne posegajo v predpisane zahteve po predhodni pridobitvi upravne odločbe o dovolitvi posega, ki urejajo varnost cestnega in železniškega prometa, energetiko, varstvo pred požarom, varstvo pred naravnimi nesrečami, obrambo, upravljanje z gozdovi, rudarstvo, upravljanje z vodami, ohranjanje narave, varstvo okolja ali varstvo kulturne dediščine.

(6) Lastnik fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave, če ta več ne obstoji pa lastnik zemljišča, na katerem je ta naprava, je dolžan na svoje stroške odstraniti napravo in pri tem zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki, če se:

V Zakonu o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A in 29/23) se v 2. členu v prvem odstavku za 17. točko doda nova 17.a točka, ki se glasi:

»17.a fotonapetostna naprava je naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.«.

Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:

(1) Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena je na cestnih zemljiščih javnih cest dopustna postavitev fotonapetostnih naprav pod pogoji in na način, določen s tem členom.

(2) Postavitev fotonapetostnih naprav je na cestnem zemljišču dopustna, če ni ovirano redno vzdrževanje ceste. Postavitev teh naprav ne sme škodovati cesti, ogrožati, ovirati ali zmanjšati varnosti prometa in mora omogočati njihovo začasno demontažo zaradi izvedbe vzdrževalnih del, ki se izvajajo v skladu s tem zakonom.

(3) Kadar investitor fotonapetostne naprave ni upravljavec ceste, mora pred izvajanjem gradbenih in drugih del, povezanih s postavitvijo, pridobiti soglasje upravljavca ceste, ki ga izda v skladu s tem zakonom, ali mnenje, ki ga upravljavec ceste izda v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Soglasje ali mnenje iz prejšnjega stavka izdajo upravljavci cest oziroma koncesionar iz 14. ali 67. člena ali gospodarska družba iz 54. člena tega zakona na podlagi javnega pooblastila, če ugotovijo, da je načrtovana postavitev skladna s tem zakonom. Zoper soglasje iz prejšnjega stavka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.

(4) Postavitev fotonapetostnih naprav na cestnem zemljišču ni dopustna:

(5) Ne glede na prejšnji odstavek je postavitev fotonapetostnih naprav dopustna na območju iz četrte alineje prejšnjega odstavka, če tehnična izvedba naprav omogoča neovirano dostopnost in vzdrževanje ceste, njene opreme, objektov in naprav ter ne onemogoča odvodnjavanja ceste in čiščenja odpadnih vod.

(6) Postavitev fotonapetostnih naprav je dopustna v sklopu izvajanja vzdrževalnih del v javno korist na cesti ter rekonstrukciji in novogradnji ceste, če so pridobljene stvarne pravice na nepremičninah tudi za postavitev teh naprav.

(7) Pri graditvi objektov in ukrepih na cesti, ki se bodo izvajali kot vzdrževalna dela v javno korist, upravljavec ceste v okviru projektne naloge opredeli, ali na območju načrtovanega ukrepa na cesti obstajajo pogoji za postavitev fotonapetostnih naprav. V primeru ustreznih pogojev mora projektna dokumentacija vsebovati tudi rešitve za postavitev teh naprav hkrati z izvajanjem načrtovanega ukrepa ali v prihodnje (tudi če v fazi projektiranja še ni znano, ali bo postavitev te naprave izvedena in kdo bo investitor). Če postavitev naprave ne bo potekala hkrati z izvajanjem ukrepa na cesti, se rešitve projektirajo in ukrep na cesti izvede tako, da bo morebitna postavitev teh naprav lažja in bo potrebnih čim manj posegov v sestavne dele ceste.

(8) Ustanavljanje stvarne služnosti ali stavbne pravice na cestnem zemljišču za namen postavitve fotonapetostne naprave je v pristojnosti upravljavca ceste.

(9) Vsa medsebojna razmerja med lastnikom zemljišča, upravljavcem ceste in investitorjem se uredijo s pogodbo, s katero se uredijo medsebojne finančne in druge obveznosti. Pogodbo iz prejšnjega stavka v imenu in za račun Republike Slovenije sklene minister, pristojen za promet, v imenu in za račun občine pa župan.

(10) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki na cestnem zemljišču brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ceste izvaja gradbena in druga dela, povezana s postavitvijo fotonapetostne naprave.

(11) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.«.

V 134. členu se v prvem odstavku:

»– izvajanjem gradbenih in drugih del, povezanih s postavitvijo fotonapetostne naprave v območju ceste v nasprotju s soglasjem;«,

»– postavitev fotonapetostnih naprav v območju ceste;«,

»12.a odredi odstranitev fotonapetostne naprave, ki se postavlja ali je postavljena v območju ceste v nasprotju s pogoji izdanega soglasja, ter vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča, na stroške inšpekcijskega zavezanca, če inšpekcijski zavezanec ne uskladi postavitve fotonapetostne naprave s pogoji izdanega soglasja v roku, ki ga je določil pristojni inšpektor za ceste iz 1. točke tega odstavka;

12.b odredi odstranitev fotonapetostne naprave, ki se postavlja ali je postavljena v območju ceste brez soglasja, ter vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča, na stroške inšpekcijskega zavezanca, če inšpekcijski zavezanec ne poda vloge za izdajo soglasja v roku, ki ga določi pristojni inšpektor za ceste po drugem odstavku tega člena, ali če upravljavec ceste njegovo vlogo za izdajo soglasja pravnomočno zavrže ali zavrne;«.

V četrtem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Inšpekcijski zavezanec iz pete, šeste, sedme, osme in enajste alineje 1., 2., 9., 10., 11., 12., 12.a in 12.b točke prvega odstavka tega člena je investitor.«.

V Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20 in 35/23 – odl. US) se v 7. členu za 47. točko dodata novi 48. in 49. točka, ki se glasita:

»48. Fotonapetostna naprava je naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.

49. Vetrna proizvodna naprava je naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.«.

Za 37. členom se doda nov 37.a člen, ki se glasi:

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko na Družmirskem in Velenjskem jezeru postavi fotonapetostna naprava, razen naprave za shranjevanje energije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(2) Fotonapetostne naprave, ki se postavijo na zemljišču iz prejšnjega odstavka, je dovoljeno čistiti samo z vodo.«.

Za 76. členom se doda nov 76.a člen, ki se glasi:

(1) Vlada v predpisu iz prvega odstavka 74. člena tega zakona določi, da se za postavitev samostoječih fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav na vodovarstvenem območju določi vodovarstveni režim tako, da je na širšem območju, na katerem se izvaja varovanje z blažjim vodovarstvenim režimom, dovoljena postavitev teh naprav pod pogoji, določenimi v vodnem soglasju in če so med izvajanjem gradbenih in drugih del ob postavitvi naprave zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim ter stanje površinskih in podzemnih voda.

(2) Na vodovarstvenem območju se lahko postavi naprava za shranjevanje energije, če se izvedejo zaščitni ukrepi za preprečitev onesnaženja okolja, do katerega bi lahko prišlo zaradi njene postavitve ali delovanja, glede na uporabljeno tehnologijo.

(3) Naprave iz prvega odstavka tega člena, ki so na vodovarstvenem območju, je dovoljeno čistiti samo z vodo.

(4) Minister, pristojen za vode, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, lahko predpiše posebne tehnične pogoje za postavitev in delovanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav na vodovarstvenih območjih, ki so potrebni zaradi varovanja količinskega in kakovostnega stanja vodnega telesa, namenjenega za javno oskrbo s pitno vodo.«.

V 175. členu se v prvem odstavku doda nova točka 3.a, ki se glasi:

»3.a ustaviti postavitev ali odrediti odstranitev že postavljene fotonapetostne naprave, vetrne proizvodne naprave ali naprave za shranjevanje energije, če se postavitev izvaja ali je naprava postavljena v nasprotju z določbami 37.a ali 76.a člena tega zakona,«.

V 181. členu se v prvem odstavku za 3. točko dodata novi 3.a in 3.b točka, ki se glasita:

»3.a s postavitvijo ali delovanjem fotonapetostne naprave ovira izvajanje gospodarskih javnih služb (prva alineja prvega odstavka 37.a člena);

3.b fotonapetostne naprave ne čisti samo z vodo (drugi odstavek 37.a člena);«.

Za 14. točko se dodajo nove 14.a, 14.b in 14.c točka, ki se glasijo:

»14.a naprave postavi v nasprotju s pogoji za postavitev teh naprav na vodovarstvenem območju (prvi odstavek 76.a člena);

14.b naprave za shranjevanje energije na vodovarstvenem območju postavi brez izvedbe ustreznih zaščitnih ukrepov za preprečitev onesnaženja okolja (drugi odstavek 76.a člena);

14.c naprave, postavljene na vodovarstvenem območju, ne čisti samo z vodo (tretji odstavek 76.a člena);«.

V Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo, 61/17 – GZ in 54/22) se v 2. členu za točko 11.1. dodata novi 12. in 13. točka, ki se glasita:

»12. Fotonapetostne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.

13. Vetrne proizvodne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.«.

V 93. členu se v prvem odstavku na koncu odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Pod enakimi pogoji je na površinskih kopih dovoljeno postaviti tudi fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave. Priključki na naprave iz prejšnjega stavka lahko potekajo tudi prek pristopnih zemljišč.«.

V drugem odstavku se za besedo »vozil,« doda besedilo »proizvodnja ter prenos in distribucija električne energije,«.

V tretjem odstavku se za besedo »objekte« v vseh sklonih dodata besedi »in naprave« v ustreznem sklonu, na koncu odstavka pa se doda nov stavek, ki se glasi: »Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora mnenje podati najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve, sicer se šteje, da sta predlagana smer in lega objektov in naprav ustrezna.«.

V četrtem odstavku se za besedo »objektov« doda besedilo »ali postavitve naprav«.

V Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17 in 44/22) se v 3.č členu v prvem odstavku:

»– elektrarne in drugi energetski objekti, in sicer le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: vetrne proizvodne naprave), ki ne presegajo tlorisne površine 150 m2, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do vključno 35 točk,«;

»– elektrarne in drugi energetski objekti, in sicer le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: fotonapetostne naprave), na način, da ne vpliva na obseg kmetijske proizvodnje oziroma se pridelovalni potencial in kakovost kmetijskih zemljišč izboljša, ob upoštevanju pogojev iz 3.čc člena tega zakona;«.

V petem odstavku se za besedo »pomena« doda besedilo »s področja obnovljivih virov energije,«.

Za 3.čb členom se doda nov 3.čc člen, ki se glasi:

Postavitev fotonapetostnih naprav iz šestnajste alineje točke i) prvega odstavka 3.č člena tega zakona je dopustna na kmetijskem zemljišču, ki je glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med:

Konstrukcija fotonapetostne naprave mora predvsem:

Temelji fotonapetostne naprave ne smejo presegati šest odstotkov celotne površine kmetijskega zemljišča, ki jo zaseda ta naprava.

Naprava za shranjevanje energije se mora postaviti tako, da ne ovira ali čim manj ovira kmetijsko rabo zemljišča (npr. ob robu kmetijskega zemljišča ali ob obstoječi cestni povezavi).

Naprava za shranjevanje energije se lahko postavi pod pogojem, da se izvedejo zaščitni ukrepi za preprečitev onesnaženja okolja, do katerega bi lahko prišlo zaradi njene postavitve ali delovanja, glede na uporabljeno tehnologijo (zlasti zaradi morebitnega uhajanja okolju škodljivih snovi, če jih ta naprava vsebuje).

Če se fotonapetostna naprava postavlja na kmetijskih zemljiščih, na katerih se izvajajo ali je predvideno izvajanje agrarnih operacij, morajo biti naprave postavljene tako, da ne ovirajo izvedbe agrarnih operacij.

Za fotonapetostne naprave se ne uporablja 42. člen tega zakona o možnosti odreditve odstranitve objektov, ki ovirajo izvedbo agrarnih operacij.

Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena je za namen izvedbe pilotnih projektov, katerih naročnik je ministrstvo, pristojno za energijo, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za znanost in inovacije, ter katerih namen je preučevanje možnosti za sočasno proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije in kmetijsko pridelavo ter zagotavljanje strokovnih podlag za pripravo predpisov, postavitev in delovanje fotonapetostnih naprav dopustna na vseh kmetijskih zemljiščih, in sicer tudi, če v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, spremljajoča energetska dejavnost ni načrtovana v prostorskem aktu. Ministrstvo, ki je naročnik pilotnega projekta, seznani ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, z nameravanim projektom ob njegovi pripravi, ga seznanja s potekom projekta ter mu predloži vse ugotovitve in podatke, ki izhajajo iz izvajanja projekta.

Pogoj za postavitev fotonapetostne naprave je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati vlogo za izdajo soglasja, ki mora vsebovati elaborat, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz prvega do petega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, z odločbo ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji od prvega do petega odstavka tega člena. Ministrstvo izda odločbo v 45 dneh od prejema popolne vloge, sicer se šteje, da je soglasje dano. Za datum izdaje odločbe se šteje datum, ko je odločba odpremljena. Ta odstavek se ne uporablja za postavitev fotonapetostne naprave za namen pilotnega projekta iz prejšnjega odstavka.

Po odstranitvi fotonapetostne naprave se na kmetijskem zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.

Ne glede na prvi odstavek tega člena je postavitev fotonapetostnih naprav iz šestnajste alineje točke i) prvega odstavka 3.č člena tega zakona dopustna na kmetijskem zemljišču, ki je glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med njive ali trajni nasad, pod pogoji določenimi v pravilniku iz tega odstavka. Minister, pristojen za energijo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, predpiše podrobnejša pravila za postavitev in delovanje fotonapetostnih naprav na kmetijskih zemljiščih iz tega odstavka.«.

V 3.e členu se v drugem odstavku v točki c) druga alineja spremeni tako, da se glasi:

»– vetrne proizvodne naprave na območju kmetijskih zemljišč z boniteto do vključno 40;«.

Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na določbo 3.ec člena tega zakona za prostorske ureditve iz druge alineje točke c) drugega odstavka tega člena ni treba izvesti ukrepov iz 3.ec člena tega zakona.«.

Za 3.e členom se doda nov 3.eaa člen, ki se glasi:

Ne glede na tretji odstavek 3.eb člena tega zakona ukrepov iz 3.eb člena tega zakona ni treba izvesti tudi, če gre za spremembo namenske rabe kmetijskega zemljišča v naslednjih primerih:

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:

Fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave, ki se postavijo na kmetijskem zemljišču, je dovoljeno čistiti samo z vodo.«.

V 107. členu se:

»– nadzirati izpolnjevanje pogojev s področja fotonapetostnih naprav iz 3.čc člena tega zakona;

– nadzirati skladnost dejanske rabe zemljišča v naravi s stanjem v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, skladno s 3.čc členom tega zakona;

– nadzirati čiščenje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav iz 7.a člena tega zakona.«,

»– izreči ustrezne ukrepe, če pogoji iz 3.čc člena tega zakona niso izpolnjeni, pri čemer lahko naloži izvedbo primernih ukrepov, v skrajnem primeru odstranitev naprave;

– zahtevati odstranitev naprave, postavljene na podlagi 3.čc člena tega zakona, če se ugotovi, da dejanska raba zemljišča v naravi ni skladna s stanjem v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč;

– izreči ukrepe, če se fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave ne čistijo samo z vodo.«.

V 108. členu se v prvem odstavku:

»1.a postavi napravo za shranjevanje energije brez izvedbe ustreznih zaščitnih ukrepov za preprečitev onesnaženja okolja (peti odstavek 3.čc člena);

1.b postavi fotonapetostno napravo brez soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ali v nasprotju z izdanim soglasjem (deveti odstavek 3.čc člena);

1.c po odstranitvi fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču ne vzpostavi prejšnjega stanja (deseti odstavek 3.čc člena);«;

»3.a fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave ne čisti samo z vodo (7.a člen);«.

V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) se v 295. členu sedmi odstavek črta.

V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22) se v 3. členu za 21. točko dodata novi 22. in 23. točka, ki se glasita:

»22. Fotonapetostne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.

23. Vetrne proizvodne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.«.

V 110. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena je na nepremičninah, na katerih se nahaja obstoječe zaprto odlagališče, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, dopustno postaviti fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave.«.

V 126. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Če je naprava iz prvega odstavka tega člena odlagališče odpadkov, se zanjo uporabljata drugi in peti odstavek 110. člena tega zakona.«.

(1) Ne glede na 58. in drugi ter tretji odstavek 289. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, v nadaljnjem besedilu: ZVO-2) in peti odstavek 4. člena Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16, 37/18, 13/21 in 44/22 – ZVO-2, v nadaljnjem besedilu: Uredba o odlagališčih odpadkov) se na območju obstoječega zaprtega odlagališča odpadkov lahko izvajajo posegi, potrebni za postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav, če je te posege mogoče izvesti tako, da se med postavitvijo in obratovanjem naprav in opreme:

(2) Za postavitev naprav iz prejšnjega odstavka na obstoječem zaprtem odlagališču odpadkov se ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, izdela projektna dokumentacija za izvedbo gradnje. Projektna dokumentacija iz prejšnjega stavka se izdela v skladu s predpisi, ki urejajo dokumentacijo za gradnjo, pripravi pa jo projektant, ki izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Pri postavitvi naprav iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti nadzor nadzornika, ki izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Po končani postavitvi je za naprave iz prejšnjega stavka, za katere ni predpisano uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev, treba izdelati in hraniti projektno dokumentacijo izvedenih del.

(3) Če iz poročil o izvajanju obratovalnega monitoringa za obstoječe zaprto odlagališče odpadkov za zadnjih pet let izhaja, da odlagališče odpadkov čezmerno obremenjuje okolje ali da vpliv odlagališča ni zadovoljivo pojasnjen in ukrepi, ki so v skladu s predpisi o varstvu okolja vključeni v okoljevarstveno dovoljenje in poročilo o izvajanju obratovalnega monitoringa, niso konkretno določeni ali ne zadoščajo za odpravo čezmernega obremenjevanja in škodljivih vplivov odlagališča odpadkov, investitor, upravljalec odlagališča odpadkov in lastnik zemljišča na območju naprave, zagotovijo, da se na podlagi strokovnega mnenja pripravi načrt ukrepov za zmanjšanje in odpravo čezmernega obremenjevanja in škodljivih vplivov odlagališča odpadkov, ki se vključi v projekt za izvedbo gradnje iz prejšnjega odstavka, pri čemer se posebno pozornost nameni preprečevanju vstopa padavinske vode v telo odlagališča odpadkov. Strokovno mnenje iz prejšnjega stavka zagotovi investitor naprave iz prvega odstavka tega člena, izdela pa ga oseba, ki ima pravnomočno pooblastilo ali potrdilo ministrstva za izvajanje posameznega obratovalnega monitoringa v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, ki pri njegovi pripravi skrbno pregleda okoljevarstveno dovoljenje in poročila o izvajanju obratovalnih monitoringov in o pregledu stanja telesa zaprtega odlagališča odpadkov, ki so bila v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov pripravljena zadnjih pet let pred posegom.