{"id":1879,"date":"2026-05-28T11:20:01","date_gmt":"2026-05-28T09:20:01","guid":{"rendered":"https:\/\/life-restart.si\/?post_type=article&p=1879"},"modified":"2026-06-30T08:38:50","modified_gmt":"2026-06-30T06:38:50","slug":"gradbeni-odpadki-med-zavedanjem-in-prakso-prvi-vpogledi-v-stanje-in-izzive-v-sloveniji","status":"publish","type":"article","link":"https:\/\/life-restart.si\/en\/article\/gradbeni-odpadki-med-zavedanjem-in-prakso-prvi-vpogledi-v-stanje-in-izzive-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Gradbeni odpadki med zavedanjem in prakso: prvi vpogledi v stanje in izzive v Sloveniji"},"content":{"rendered":"

V okviru projekta LIFE IP Restart sta bili izvedeni dve raziskavi, ki pomagata celoviteje razumeti odnos klju\u010dnih dele\u017enikov do gradbenih odpadkov in kro\u017enega gospodarstva. Rezultati razkrivajo izrazit razkorak med visoko ravnjo zavedanja o pomenu tematike in dokaj omejenimi trajnostnimi koraki v praksi. Hkrati jasno opredeljujejo klju\u010dne ovire, pa tudi konkretne prilo\u017enosti za pospe\u0161itev prehoda v kro\u017eno ravnanje z gradbenimi odpadki. Ugotovitve bodo pomembno vplivale na nadaljnje aktivnosti projekta, predvsem na podro\u010djih ozave\u0161\u010danja dele\u017enikov in oblikovanja sistemskih re\u0161itev.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Projekt LIFE IP Restart je dolgoro\u010dni nacionalni projekt, ki naslavlja izzive ravnanja z gradbenimi odpadki in prehod v kro\u017eno gospodarstvo v gradbenem sektorju. Dolgoro\u010dni cilj projekta je zapiranje materialnih zank ter vzpostavljanje pogojev za ve\u010djo ponovno uporabo materialov \u2013 predvsem skozi razvoj in preizku\u0161anje re\u0161itev v 6 demonstracijskih akcijah ter izbolj\u0161anje sistemskih pogojev (vklju\u010dno z zakonodajo). Pomemben del projekta predstavlja tudi ozave\u0161\u010danje in vklju\u010devanje klju\u010dnih dele\u017enikov. V tem okviru sta bili izvedeni dve raziskavi, s pomo\u010djo katerih je projekt LIFE IP Restart pridobil dragocene prve vpoglede v razmi\u0161ljanja dele\u017enikov ter v klju\u010dne izzive in prilo\u017enosti na poti k doseganju ve\u010dje kro\u017enosti v gradbeni\u0161tvu. Raziskavi predstavljata tudi izhodi\u0161\u010de za spremljanje enega klju\u010dnih kazalnikov uspe\u0161nosti projekta \u2013 doseganje pozitivne spremembe v ozave\u0161\u010denosti in ravnanju pri 40 % prebivalcev do leta 2030.<\/p>\n\n\n\n

Kro\u017enost: \u201cpomembna\u201d, a tudi \u201ctrenutno nedosegljiva\u201d<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kvalitativna raziskava, izvedena poleti 2025 na podlagi poglobljenih intervjujev z desetimi predstavniki klju\u010dnih dele\u017enikov (gradbena podjetja, in\u017eeniring podjetja, javna uprava, investitorji, projektanti in nevladne organizacije), razkriva kompleksno sliko razumevanja in ravnanja na podro\u010dju gradbenih odpadkov.<\/p>\n\n\n\n

Raziskava ka\u017ee, da dele\u017eniki gradbene odpadke prepoznavajo kot pomembno in vse bolj aktualno temo, povezano z vplivom na okolje in dolgoro\u010dno vzdr\u017enostjo sektorja. Hkrati pa ta tema v praksi pogosto ne predstavlja neposredne prioritete organizacij. Skrb za podro\u010dje gradbenih odpadkov je pogosto razumljena kot \u00bbnaloga drugih\u00ab, kro\u017enost pa kot pristop, ki se v obstoje\u010dih pogojih \u00bbne spla\u010da\u00ab. Ta razkorak med zavedanjem in dejanskim ravnanjem predstavlja enega klju\u010dnih izzivov.<\/p>\n\n\n\n

Podobno pomemben uvid raziskave je izrazit razkorak med deklarativno podporo trajnostnim ciljem in njihovo implementacijo v praksi. Sogovorniki poudarjajo, da trenutni poslovni in regulatorni okvirji ne spodbujajo aktivnega ravnanja: klju\u010dni kriterij odlo\u010danja ostaja cena, trajnostne re\u0161itve pa so pogosto dra\u017eje in zato zanje manj zanimive. Posledi\u010dno naj bi trajnostno ambiciozne organizacije tvegale slab\u0161i polo\u017eaj na trgu \u2013 tak\u0161ne se po\u010dutijo \u201ckaznovane\u201d za vztrajanje na visokih okoljskih standardih.<\/p>\n\n\n\n

Pomemben del izzivov je povezan s sistemskim okoljem. Dele\u017eniki opozarjajo na nepregledno in togo zakonodajo, nejasne definicije (denimo kdaj material postane odpadek) ter dolgotrajne in kompleksne postopke pridobivanja dovoljenj. Posebej izpostavljajo pomanjkljivo izvajanje obstoje\u010dih pravil in nadzora, kar ustvarja prostor za neenotne prakse in nelojalno konkurenco. Gradbeni sektor je hkrati razpet med ve\u010d dr\u017eavnih resorjev, brez jasnega nosilca oziroma \u00bbsogovornika\u00ab, kar dodatno ote\u017euje usklajeno delovanje. Na operativni ravni sogovorniki izpostavljajo omejene mo\u017enosti vpliva posameznih akterjev. Investitorji, projektanti in izvajalci pogosto delujejo znotraj dokaj reguliranih okvirjev, kjer pa je odgovornost razpr\u0161ena, nadzor pa neenoten. Prisoten je tudi strah pred prevzemanjem odgovornosti pri uvajanju novih (denimo recikliranih materialov), kar zavira inovacije.<\/p>\n\n\n\n

Kljub izzivom raziskava identificira tudi pomembne prilo\u017enosti. Dele\u017eniki prepoznavajo potencial v razvoju trga sekundarnih materialov, vzpostavitvi centrov za predelavo in ponovno uporabo, ter v bolj\u0161em povezovanju med projekti, kjer bi se materiali lahko u\u010dinkoviteje izmenjevali. Kot klju\u010dne vzvode sprememb sogovorniki izpostavljajo jasnej\u0161e standarde, prilagoditve sistema javnega naro\u010danja, finan\u010dne spodbude ter ve\u010djo vlogo dr\u017eave kot investitorja in regulatorja. Pomembno vlogo imajo tudi znanje, izobra\u017eevanje in dostop do konkretnih primerov dobrih praks. Sogovorniki poudarjajo potrebo po bolj ciljno usmerjeni komunikaciji, ki presega splo\u0161no ozave\u0161\u010danje in ponuja uporabne, operativne informacije za posamezne segmente dele\u017enikov. Hkrati izra\u017eajo pripravljenost za sodelovanje, pod pogojem, da so aktivnosti projekta povezane s konkretnimi u\u010dinki in mo\u017enostjo vpliva.<\/p>\n\n\n\n

Glede na uvide raziskave bo za doseganje merljivih sprememb klju\u010dno usklajeno delovanje dr\u017eave, gospodarstva in drugih dele\u017enikov, ob jasnih signalih dele\u017enikom, da prehod v kro\u017eno ravnanje z gradbenimi odpadki predstavlja ne le okoljsko, temve\u010d tudi razvojno in poslovno nujnost.<\/p>\n\n\n\n

Stopnja ozave\u0161\u010denosti: strokovnjaki bolj, javnost manj<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot nadgradnja intervjujev z dele\u017eniki je bila spomladi 2026 izvedena \u0161e prva od treh javnomnenjskih raziskav. Skozi te raziskave bo LIFE IP Restart dolgoro\u010dno spremljal spremembe v ozave\u0161\u010denosti in ravnanjih prebivalcev Slovenije na podro\u010dju gradbenih odpadkov in kro\u017enega gospodarstva.<\/p>\n\n\n\n

Rezultati prve javnomnenjske raziskave ka\u017eejo, da gradbeni odpadki na ravni \u0161ir\u0161e javnosti za zdaj ostajajo relativno nizko na lestvici osebnih prioritet (22 %), medtem ko je med strokovnjaki s podro\u010dja gradbeni\u0161tva in ravnanja z odpadki zaznati bistveno vi\u0161jo stopnjo osebne pomembnosti (65 %). Kljub temu velika ve\u010dina vpra\u0161anih (92 %) prepoznava, da zmanj\u0161evanje koli\u010dine gradbenih odpadkov in njihova ponovna uporaba prispevata k varovanju naravnih virov. 41 % anketirancev ocenjuje, da gradbeni odpadki predstavljajo med 25 % in 50 % vseh odpadkov v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n

Ocena obstoje\u010dega sistema ravnanja z gradbenimi odpadki je izrazito kriti\u010dna. Le 2 % vpra\u0161anih meni, da je sistem zelo u\u010dinkovit. Najve\u010dje pomanjkljivosti anketiranci vidijo v sledenju odpadkom (\u201341) in uveljavljanju zakonodaje v praksi (\u201335). Ob tem prevladuje mnenje, da bi bila zakonodaja lahko bolj\u0161a, predvsem pa, da se obstoje\u010da v praksi ne izvaja dovolj dosledno.<\/p>\n\n\n\n

Raziskava ka\u017ee tudi, da polovica vpra\u0161anih (49 %) kro\u017eno gospodarstvo razume kot model, ki spodbuja ohranjanje in ponovno uporabo virov skozi celoten \u017eivljenjski cikel izdelkov. Kot najve\u010djo korist kro\u017enega gospodarstva anketiranci prepoznavajo dolgoro\u010dno rast z zmanj\u0161anim vplivom na okolje.<\/p>\n\n\n\n

Med klju\u010dnimi ovirami na poti v kro\u017enost udele\u017eenci v raziskavi izpostavljajo pomanjkanje ozave\u0161\u010denosti in usposobljenosti (68 %) ter pomanjkanje finan\u010dnih spodbud (62 %). Hkrati je opaziti visoko podporo konkretnim re\u0161itvam, saj se 86 % vpra\u0161anih denimo tako strinja, da bi morali ponudniki primarnih gradbenih surovin vklju\u010devati predelavo gradbenih odpadkov in ponujati izdelke iz sekundarnih materialov.<\/p>\n\n\n\n

Raziskava je preverila tudi prepoznavnost projekta LIFE IP Restart in njegovih aktivnosti. Projekt pozna 10 % splo\u0161ne javnosti in 42 % strokovne javnosti, glavno sporo\u010dilo projekta (\u00bbOdpadek \u0161teje.\u00ab) pa je zaznalo 17 % splo\u0161ne javnosti in 53 % strokovnjakov.<\/p>\n\n\n\n

Raziskava temelji na nacionalno reprezentativnem vzorcu splo\u0161ne populacije (n = 2.170) ter dodatnem vzorcu klju\u010dnih dele\u017enikov (n = 1.003), vklju\u010dno s predstavniki nevladnih organizacij, strokovnjaki s podro\u010dja gradbeni\u0161tva, kro\u017enega gospodarstva in ravnanja z odpadki, zaposlenimi v dr\u017eavni in lokalni upravi, mednarodnih organizacijah ter \u0161tudenti. Podatki so bili zbrani z metodo spletnega anketiranja (CAWI) med 26. februarjem in 4. marcem 2026.<\/p>\n\n\n\n

Obe raziskavi potrjujeta, da je zavedanje o pomenu ravnanja z gradbenimi odpadki v Sloveniji prisotno, vendar obstoje\u010da raven ozave\u0161\u010denosti dele\u017enikov \u0161e ne zagotavlja sistemati\u010dne spremembe ravnanj. Klju\u010dni izziv ostaja prehod od razumevanja k delovanju, pri \u010demer imajo pomembno vlogo tako sistemski pogoji kot tudi konkretna znanja, spodbude in prakse.<\/p>\n\n\n\n

Projekt LIFE IP Restart bo ugotovitve raziskav uporabil za nadaljnje usmerjanje svojih aktivnosti, zlasti na podro\u010dju komunikacije, izobra\u017eevanja in vklju\u010devanja dele\u017enikov ter podpore razvoju sistemskih re\u0161itev. Nadaljnje spremljanje napredka bo zagotovljeno z naslednjima javnomnenjskima raziskavama, predvidenima za leto 2028, ter tretjo ob zaklju\u010dku projekta leta 2030, kar bo omogo\u010dilo merjenje dejanskih sprememb in prilagajanje pristopov skozi \u010das.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V okviru projekta LIFE IP Restart sta bili izvedeni dve raziskavi, ki pomagata celoviteje razumeti odnos klju\u010dnih dele\u017enikov do gradbenih odpadkov in kro\u017enega gospodarstva. Rezultati razkrivajo izrazit razkorak med visoko ravnjo zavedanja o pomenu tematike in dokaj omejenimi trajnostnimi koraki v praksi. Hkrati jasno opredeljujejo klju\u010dne ovire, pa tudi konkretne prilo\u017enosti za pospe\u0161itev prehoda v […]<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"template":"","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_uf_show_specific_survey":0,"_uf_disable_surveys":false,"footnotes":""},"class_list":["post-1879","article","type-article","status-publish","hentry"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/life-restart.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/article\/1879","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/life-restart.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/article"}],"about":[{"href":"https:\/\/life-restart.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/article"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/life-restart.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/life-restart.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/article\/1879\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1935,"href":"https:\/\/life-restart.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/article\/1879\/revisions\/1935"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/life-restart.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1879"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}