V \u010dlanku so predstavljene prilo\u017enosti, ki jih Evropa ima in jih lahko izkoristi na podro\u010dju surovin. Gre za \u0161tevilne rudarske, metalur\u0161ke in komunalne deponije, v katerih so akumulirane ogromne koli\u010dine odpadkov, ki zasedajo prostor in onesna\u017eujejo okolje. Za predelavo teh odpadkov so \u017ee na razpolago ustrezne tehnologije, ki na eni strani zagotavljajo finan\u010dno vzdr\u017enost postopkov, na drugi strani pa proizvajajo materiale, ki se lahko ponovno uporabijo ali reciklirajo v razli\u010dnih gospodarskih panogah. Idealen ponor za uporabo tak\u0161nih materialov je gradbeni\u0161tvo, iz ve\u010d razlogov: (i) ta sektor lahko porabi velike koli\u010dine materialov, (ii) lastnosti \u0161tevilnih tipov predelanih odpadkov ustrezajo zahtevanim karakteristikam za dolo\u010dene namene rabe in (iii) v primeru, da predelani odpadki niso okoljsko inertni, se s primernim postopkom predelave potencialno nevarne snovi trajno imobilizirajo. Pomembno pa je dobro poznavanje lastnosti posameznih vhodnih materialov in morebitne \u0161kodljive interakcije med njimi, do katerih lahko pride v \u017eivljenjski dobi vgrajenega gradbenega materiala ali konstrukcije<\/p>\n\n\n\n
UVOD<\/strong> Situacija glede surovin v Evropi<\/strong>
Leta 2002 sta McDonough in Braungart izdala znamenito knjigo Cradle to Cradle (Od zibelke do zibelke) in jo posvetila \u00bbto our families, and to all of the children of all species for all time\u00ab (na\u0161im dru\u017einam in vsem otrokom vseh biolo\u0161kih vrst za vse \u010dase). Te ganljive besede implicirajo na eni strani na strahovite probleme, ki smo si jih zemljani nakopali s pusto\u0161enjem planeta, na drugi strani pa so manifest za spremembe v dru\u017ebi, za premislek o tem, kako oblikujemo izdelke, procese in sisteme, da bi bili usklajeni s cikli\u010dnimi, regenerativnimi vzorci narave. Cilj ni vzdr\u017eni razvoj skozi omejevanje, temve\u010d dovolj dobrin za vse skozi inovacije, inteligentno na\u010drtovanje in posnemanje narave. Narava ne pozna odpadkov, saj vse ponovno uporabi. Obenem je pomembna vzgoja ljudi, ki bodo znali re\u010di: vsega imamo dovolj, kar imamo, nam zadostuje (vsaj v razvitem svetu), in katerih temeljna zaveza bo skrbni\u0161tvo. Nismo lastniki planeta, ampak ga dobro upravljamo kot dom \u010dlove\u0161tva za prihodnje generacije. Ta model nadome\u0161\u010da obstoje\u010di tradicionalni model od zibelke do groba, v katerem se plenijo viri, kopi\u010dijo odpadki, onesna\u017euje okolje in v katerem se absurdno sku\u0161a na kon\u010dnem planetu dosegati trajno gospodarsko rast.
Problemi v svetu so najbr\u017e \u017ee preveliki in pre\u0161tevilni, da bi jih na\u0161a generacija re\u0161ila. Toda \u010de smo jih sploh pripravljeni re\u0161evati in jih re\u0161evati dobro, potem je ena od mo\u017enosti podro\u010dje odpadkov. To so po definiciji snovi ali predmeti, ki jih imetnik ne potrebuje in jih namerava zavre\u010di. Po analogiji z naravnimi sistemi, v katerih snovi prehajajo ena v drugo in se ne izgubljajo, mora \u010dlove\u0161tvo znati izkoristiti odpadke preko razli\u010dnih na\u010dinov predelave in uporabe. V \u010dlanku je opisano, kako lahko to delamo na podro\u010dju predelave deponij \u2013 s poudarkom na metalur\u0161kih deponijah \u2013 in izkori\u0161\u010danju pridobljenih materialov v gradbeni\u0161tvu.<\/p>\n\n\n\n
Dejstvo je, da je Evropa z viri reven kontinent in da je uvoznica surovin in energentov. Njen dele\u017e v letni svetovni proizvodnji surovin je manj kot 5 % (Evropska komisija, 2019). Velik problem \u2013 \u0161e zlasti v aktualnih geopoliti\u010dnih razmerah \u2013 predstavlja pomanjkanje kriti\u010dnih in nekaterih drugih surovin, ki so nujne za zeleni prehod (Evropska komisija, 2020). Na seznamu je trenutno 30 teh surovin. EU je zato kot paradigmo v strategije in akcijske na\u010drte implementirala zahtevo, da je potrebno maksimalno izkoristiti svoje potenciale surovin in povsod, kjer je to mogo\u010de, vzpostaviti kro\u017eni sistem ravnanja z viri, torej da se vrednost materialov ohranja, da se ti po kon\u010dani \u017eivljenjski dobi v nekem izdelku \u010dim ve\u010dkrat reinkarnirajo in uporabijo v enaki ali predelani obliki (Evropska komisija, 2019 in 2025). Podobne iniciative so sicer tudi globalne, v \u0161tevilnih delih sveta se dru\u017ebeni akterji zavedajo nujnosti sprememb. Po sve\u017eih podatkih (Circle Economy, 2025) je velika ve\u010dina materialov, ki vstopajo v gospodarstvo primarnih, kazalnik kro\u017enosti se trenutno celo zmanj\u0161uje, saj se je raba sekundarnih materialov zmanj\u0161ala s 7,2 % v letu 2018 na 6,9 % v letu 2024. \u010ceprav absolutni obseg porabe sekundarnih materialov po\u010dasi nara\u0161\u010da, to namre\u010d prehiteva hitra rast uporabe primarnih materialov. Svetovna ekstrakcija surovin se je v zadnjih petdesetih letih ve\u010d kot potrojila in trenutno \u017ee dosega prelomnih 100 milijard ton \u2013 brez bistvenih sprememb naj bi se do leta 2060 pove\u010dala \u0161e za 60 %.<\/p>\n\n\n\n