{"id":2223,"date":"2026-09-14T12:05:12","date_gmt":"2026-09-14T10:05:12","guid":{"rendered":"https:\/\/life-restart.si\/?p=2223"},"modified":"2026-09-14T12:19:16","modified_gmt":"2026-09-14T10:19:16","slug":"prva-poletna-sola-povezala-krozno-gospodarstvo-naravovarstvo-in-terensko-delo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/life-restart.si\/en\/2026\/09\/prva-poletna-sola-povezala-krozno-gospodarstvo-naravovarstvo-in-terensko-delo\/","title":{"rendered":"Prva poletna \u0161ola povezala kro\u017eno gospodarstvo, naravovarstvo in terensko delo"},"content":{"rendered":"

Od 9. do 11. septembra 2026 je v okviru projekta LIFE IP Restart potekala prva poletna \u0161ola na temo recikliranja, posve\u010dena sanaciji rudni\u0161kih obmo\u010dij z vidika kro\u017enosti v naravovarstvu. Dijakinje in dijaki 4. letnika programa naravovarstveni tehnik Biotehni\u0161ke \u0161ole \u0160empeter pri Gorici so se z izvajalcema poletne \u0161ole \u2013 projektnima partnerjema podjetjem Georudeko ter Biotehni\u0161ko fakulteto Univerze v Ljubljani \u2013 posvetili vpra\u0161anju, ki stoji v sredi\u0161\u010du projektnih demonstracijskih akcij C6.1 in C6.2: kdaj je sanacija rudarsko degradiranega obmo\u010dja v resnici uspe\u0161na in kako to dokazati z meritvami, ne le z videzom. V treh dneh \u2014 enem v u\u010dilnici in dveh na terenu \u2014 so teoreti\u010dno znanje povezali s terenskim delom v peskokopu Gori\u0161kih opekarn in glinokopu v Kozjanskem regijskem parku.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Osrednji cilj poletne \u0161ole je bil mladim pribli\u017eati pomen trajnega in dokazljivega spremljanja kro\u017enih posegov v prostor. Udele\u017eenci so spoznavali, da sanacija peskokopa, glinokopa ali kamnoloma ni zgolj tehni\u010dno preoblikovanje degradiranega obmo\u010dja, temve\u010d strokovno voden proces, pri katerem je treba upo\u0161tevati geolo\u0161ko podlago, vodo, tla, habitate, biotsko raznovrstnost in materialne tokove, na\u010drtovano rabo prostora ter spremljati dolgoro\u010dne u\u010dinke izvedenih ukrepov.<\/p>\n\n\n\n

Program \u0161ole je temeljil na problemskem, projektnem in terenskem u\u010denju. Pri zadnjem so dijaki zbirali podatke, preverjali njihovo zanesljivost ter ugotovitve pretvarjali v strokovno utemeljena dokazila in predloge ukrepov.<\/p>\n\n\n\n

Od teorije do na\u010drta terenskega monitoringa<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prvi dan je potekal na Biotehni\u0161ki \u0161oli \u0160empeter pri Gorici. Dr. \u017deljko Poga\u010dnik (Georudeko) in dr. Vesna Zupanc (Biotehni\u0161ka fakulteta – UL) sta dijakom uvodoma predstavila cilje, pravila varnega terenskega dela in eti\u010dnega popisovanja vrst. V nadaljevanju so udele\u017eenci spoznali projekt LIFE IP Restart ter njegovi demonstracijski akciji na podro\u010dju proizvodnje povr\u0161inskega sloja tal in revitalizacije kamnolomov, seznanili so se z razlikami med sanacijo, revitalizacijo in kro\u017eno uporabo materialov. Peskokop, glinokop in kamnolom so obravnavali kot u\u010dne ekosisteme, v katerih geolo\u0161ki substrat in voda pomembno vplivata na nastanek habitatov ter razvoj rastlinskih in \u017eivalskih zdru\u017eb. Dijaki so spoznali tudi uporabo prostorskih podatkov, na\u010dine prepoznavanja okoljskih receptorjev in konfliktnih obmo\u010dij ter poenostavljeno matriko vplivov PAR-lite, ki pomaga opisne ugotovitve urediti glede na vplive na vode, zrak, tla, habitate in biotsko raznovrstnost ter podrobneje spoznali monitoring-karto z opazovalnimi to\u010dkami, razdelitvijo nalog, pri\u010dakovanimi dokazili in mo\u017enimi korektivnimi ukrepi.<\/p>\n\n\n\n

Terensko delo v glinokopu in no\u010dno kartiranje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dopoldanski del drugega dne je potekal v podjetju Gori\u0161ke opekarne. Direktor podjetja Jo\u017eef Stibilj je dijakom predstavil lastnosti glinastega substrata, zadr\u017eevanje vode, sedimentacijo, stabilnost povr\u0161in in razvoj rastlinskih pasov. Dijaki so na obre\u017eju akumulacijskega jezera HE Bre\u017eice opazovali ter primerjali posledice posega v prostor z nadomestnimi habitati. Opazovali so glinasti substrat, zadr\u017eevanje vode, sedimentacijo in stabilnost bre\u017ein ter razvite habitate.<\/p>\n\n\n\n

Zve\u010der, \u017ee v Kozjanskem regijskem parku, je sledilo no\u010dno kartiranje metuljev. Dijaki so opa\u017eene vrste fotografirali ter bele\u017eili lokacijo, \u010das, vremenske razmere…<\/p>\n\n\n\n

Popis biotske raznovrstnosti in predstavitev ugotovitev<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tretji dan so dijaki v parih kartirali glinokop v Kozjanskem regijskem parku. Vizualno ozelenjeno obmo\u010dje ni nujno funkcionalen habitat; uspe\u0161nost se presoja po prisotnosti ciljnih vrst in habitatnih povezavah, ne po pokrovnosti. Za\u010detna ozelenitev brez delujo\u010dih talnih procesov pomeni le videz obnove. Pesek omogo\u010da hitro pretakanje vode, glina jo zadr\u017euje \u2014 zato ista sanacijska re\u0161itev na dveh kopih da dva razli\u010dna rezultata. Neustrezna mati\u010dna kamnina pove\u010da erozijo in prepre\u010di razvoj na\u010drtovanega habitata, zato se sanacija za\u010dne \u017ee v prostorskem na\u010drtovanju.<\/p>\n\n\n\n

V glinokopu gnezdi \u010cebelar (Merops apiaster<\/em>) – vrsta ptice, ki ne gnezdi povsod, kjer je pesek. Njegovo odlo\u010ditev izbire gnezdilnega mesta odlo\u010dajo tekstura, vlaga, zbitost sedimentov, globina in oson\u010denost. Napa\u010dna glinena primes ali prekomerno segrevanje gnezdenje onemogo\u010dita \u2014 kar posredno pojasni, zakaj so iste bre\u017eine lahko primerne tudi za pe\u0161\u010dene \u010debele. Na lokaciji glinokopa se sanacija povezuje s predelavo gradbenih odpadkov v inertne agregate in z vra\u010danjem notranjega loma opek in kritine v proizvodnjo; sanacijski na\u010drt je zastavljen na dve do tri desetletja, s postopnim dvigom dna jezera v okviru glinokopa in oblikovanjem otokov za gnezdilna mesta ptic selivk.<\/p>\n\n\n\n

Peskokop in glinokop predstavljata na videz enak poseg v okolje: oba sta vir industrijske mineralne surovine in oba odlo\u010dilno posegata v vodni re\u017eim. Toda eden je zrnski vodonosnik<\/strong>, drugi vodna pregrada<\/strong> \u2014 in prav ta razlika dolo\u010da, kak\u0161en habitat lahko na saniranem obmo\u010dju sploh nastane. Prva poletna \u0161ola projekta LIFE IP Restart  je to razliko dijakom pokazala na terenu in jo prevedla v delovno na\u010delo: sanacija ni ozelenitev, temve\u010d dokazljiv strokovni proces po verigi mati\u010dna kamnina \u2192 voda \u2192 tla \u2192 habitat \u2192 vrsta, podprt z meritvami, dokazili in monitoringom.<\/p>\n\n\n\n

V okviru poletne \u0161ole so dijaki preizkusili tudi poenostavljeno razli\u010dico matrike PAR, ki jo v projektu LIFE IP Restart razvijamo kot pripomo\u010dek za strukturiran dialog med dele\u017eniki. Uporabljena je bila izklju\u010dno kot u\u010dno in analiti\u010dno orodje: dijaki so morali opisno terensko opa\u017eanje prevesti v obliko, ki jo je mogo\u010de preveriti \u2014 kazalnik, dokazilo, ocena tveganja, podatkovna vrzel, predlagan ukrep. Kazalniki so pokrivali emisije v vode, zrak in prah, hrup, tla in rabo prostora, habitate in biotsko raznovrstnost, odpadke in materialne tokove ter toplogredne pline. Prav zadnja dva sklopa povezujeta poletno \u0161olo z jedrom projekta: sanacija kopov je ena od poti, po kateri sekundarne mineralne surovine dobijo dokazljivo in zakonito uporabo \u2014 in ena od mest, kjer je treba jasno lo\u010diti koristno predelavo od prikritega odstranjevanja odpadkov.<\/p>\n\n\n\n

Prva poletna \u0161ola je udele\u017eencem omogo\u010dila izbolj\u0161anje razumevanja kro\u017ene sanacije rudni\u0161kih obmo\u010dij, pridobili pa so tudi prakti\u010dne izku\u0161nje z monitoringom, kartiranjem in preverjanjem podatkov. Hkrati je prispevala k povezovanju strokovnjakov, izobra\u017eevalne ustanove in mladih ter k oblikovanju izobra\u017eevalnega pristopa, ki ga bo mogo\u010de prenesti tudi na druga podobna  obmo\u010dja v Sloveniji.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Fotogalerija:<\/strong><\/p>\n\n\n\n