vir podatkov »Pravno-informacijski sistem (PIS), www.pisrs.si«
Zakon o porabi sredstev dolgoročnih rezervacij za ekološko sanacijo (ZPDRES)
Veljaven predpis
Datum sprejetja04.07.2001Datum začetka veljavnosti03.08.2001
Datum objave19.07.2001Datum konca veljavnosti
Vpliv na trajnostZakon o porabi sredstev dolgoročnih rezervacij za ekološko sanacijo (ZPDRES) je bil sprejet leta 2001, vendar v tem času nikoli spremenjen. Zakona ne dopolnjuje noben podzakonski predpis. Pravni red Evropske unije na zakonsko materijo nima nobenega vpliva. Zakon ima na izzive trajnostnega razvoja dokajšnji vpliv.

Vpliv na ravnanje odločevalcevGlede izzivov trajnostnega razvoja ima na odločanje subjektov v praksi, kot so pokazale analize, zakon relativno majhen vpliv. Tudi deležniki se s tem pravnim področjem ukvarjajo relativno zanemarljivo. Da iz prakse glede uporabe zakonskih določb prihaja le malo število vprašanj, kaže na minimalno zanimanje in zgolj običajno uporabo zakonskih določb v praksi. Zakonska materija ima na vsakdanjo prakso relativno majhen vpliv, kot potrjujejo tudi javno objavljena mnenja različnih deležnikov.

Kakovost in krožna usmerjenost predpisaČe upoštevamo starost zakonske ureditve, ugotovimo, da ta zaradi nezadostne krožne usmerjenosti ne predstavlja najboljše podlage za trajnostni razvoj. Zakon sicer prenaša določbe pravnega reda EU, a kljub temu ni krožno usmerjen. Zakon tako še ne omogoča v zadostni meri trajnostnega razvoja in krožnih modelov poslovanja.
Predpisi, ki posegajo v ta predpis
Zakon o ukinitvi Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (ZUARLPP)
Neveljaven predpis
Datum sprejetja13.07.2004Datum začetka veljavnosti24.07.2004
Datum objave23.07.2004Datum konca veljavnosti22.01.2022
1. člen
Ta zakon ureja prenehanje Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: Agencija), prenehanje nalog revizije lastninskega preoblikovanja podjetij in določa pooblastila za dokončanje zadev s tega področja ter nadaljevanje vseh sporov, v katerih nastopa Agencija kot stranka v postopku.
2. člen
(1) Agencija preneha s poslovanjem 31. 7. 2004 in s 1. 8. 2004 preneha obstajati.
(2) Vse pravice in obveznosti Agencije prevzame Republika Slovenija.
3. člen
(1) V nedokončane pravde in upravne spore, v katerih nastopa Agencija kot stranka v postopku, namesto Agencije vstopi in jih nadaljuje Državno pravobranilstvo Republike Slovenije.
(2) V imenu Republike Slovenije Državno pravobranilstvo Republike Slovenije:
- spremlja izvršitev revizijske odločbe v primerih, ko je revidirana pravna oseba dolžna spoštovati določbe 5. člena in 5. razdelka III. poglavja Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, 72/98 – odločba US, 12/99, 50/99 – ZPSPID in 79/01, v nadaljnjem besedilu: ZZLPPO),
- odpravi pravne posledice sklepa o uvedbi revizije, ki bi ga bilo potrebno odpraviti na podlagi odločbe v upravnem sporu;
- prevzame gradivo trajnega dokumentarnega značaja, ki ni javno arhivsko gradivo.
(3) Javno arhivsko gradivo Agencije prevzame z dnem prenehanja njenega poslovanja Arhiv Republike Slovenije.
4. člen
(1) Agencija izdela zadnje poročilo o delu in inventuro v skladu z 39. členom Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02 – ZJF-C) na dan 31. 7. 2004.
(2) Inventuro iz prejšnjega odstavka Agencija predloži Vladi Republike Slovenije.
(3) Generalna direktorica in njena namestnica nadaljujeta z delom za pripravo poročila o delu in inventure iz prvega odstavka tega člena do prenehanja poslovanja Agencije.
5. člen
(1) Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati:
- Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 – odločba US, 58/95, 30/02 – ZPlaP in 52/02 – ZJA),
- peti odstavek 63. člena in 66. člen ZZLPPO in
- 36. člen Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 – odločba US in 89/99).
(2) Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo uporabljati:
- četrti odstavek 63. člena in tretji odstavek 65. člena ZZLPPO za postopke revizije agencije,
- 11. člen Zakona o porabi sredstev dolgoročnih rezervacij za ekološko sanacijo (Uradni list RS, št. 59/01) za naloge agencije.
6. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Predpisi, izdani na podlagi tega predpisaNi predpisov izdanih na podlagi tega predpisa.
Pravni akti EU prenešeni s tem predpisomNi pravnih aktov, ki so prenešeni s tem predpisom.
I. Splošne določbe
1. člen
(namen zakona)
Sodna praksa člena
28.05.2015VSK sodba Cpg 77/2015
> Višje sodišče v Kopru
V tej zvezi tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvi odstavek 14. člena ZPDRES še vedno velja in ga je torej potrebno uporabiti v tej zadevi. Javni interes za ekološko sanacijo je bil očitno že ob sprejetju ZPDRES tako močan, da je terjatvi tožeče stranke v primeru stečaja podelil posebno ugoden položaj prav z določbo iz 1. stavka prvega odstavka 14. člena ZPDRES. Pravnega položaja, ki je povezan s terjatvami tožeče stranke, pa ZFPPIPP ne ureja posebej. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče presodilo, da 1. stavek prvega odstavka 14. člena ZPDRES še vedno velja, in da ima terjatev tožeče stranke položaj prednostne terjatve.
(1) Ta zakon ureja nadzor nad porabo sredstev dolgoročnih rezervacij (v nadaljnjem besedilu: sredstva rezervacij), za katera so podjetja v postopku lastninskega preoblikovanja na podlagi predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij v otvoritveni bilanci stanja oblikovala vir za odstranitev odpadkov in za objekte, tehnologije ter naprave, namenjene zmanjšanju obremenjevanja okolja.
(2) Ta zakon se nanaša na gospodarske družbe, v katere so se preoblikovala podjetja, ki jim je Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) v postopku lastninskega preoblikovanja odobrila program preoblikovanja skladno z določbami 19. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 - odločba US in 1/96) in so v otvoritveni bilanci stanja oblikovala rezervacije za izvedbo programa ekološke sanacije.
2. člen
(pojmi)
(1) Višina sredstev rezervacij je določena v otvoritveni bilanci stanja, ki jo je podjetje iz drugega odstavka prejšnjega člena v okviru programa lastninskega preoblikovanja predložilo agenciji v odobritev.
(2) Za program ekološke sanacije (v nadaljnjem besedilu: program) se šteje predračun za odstranitev odpadkov, ki ga je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja potrdilo ali program gradnje objektov, tehnologij in naprav za zmanjšanje obremenjevanja okolja, na podlagi katerega je ministrstvo odobrilo vrednost rezervacije.
II. Izvajanje programa ekološke sanacije
3. člen
(izvajanje programa)
Sodna praksa člena
28.05.2015VSK sodba Cpg 77/2015
> Višje sodišče v Kopru
V tej zvezi tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvi odstavek 14. člena ZPDRES še vedno velja in ga je torej potrebno uporabiti v tej zadevi. Javni interes za ekološko sanacijo je bil očitno že ob sprejetju ZPDRES tako močan, da je terjatvi tožeče stranke v primeru stečaja podelil posebno ugoden položaj prav z določbo iz 1. stavka prvega odstavka 14. člena ZPDRES. Pravnega položaja, ki je povezan s terjatvami tožeče stranke, pa ZFPPIPP ne ureja posebej. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče presodilo, da 1. stavek prvega odstavka 14. člena ZPDRES še vedno velja, in da ima terjatev tožeče stranke položaj prednostne terjatve.
Gospodarska družba iz drugega odstavka 1. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: gospodarska družba) lahko porablja sredstva rezervacij samo za izvedbo programa iz drugega odstavka prejšnjega člena.
4. člen
(sprememba programa)
(1) Gospodarska družba lahko pred iztekom roka za izvedbo programa poda ministrstvu vlogo za odobritev spremembe programa, če to narekuje opustitev proizvodnje, sprememba tehnologije ali možnost skupnega reševanja ekoloških problemov.
(2) Skupno reševanje ekoloških problemov iz prejšnjega odstavka zajema vlaganje sredstev gospodarske družbe v programe drugih gospodarskih družb za izvedbo skupnega projekta za zmanjšanje obremenjevanja okolja ali v javne objekte in naprave varstva okolja (čistilne naprave, kanalizacijski sistemi, sežigalnice, odlagališča odpadkov ali drugi podobni objekti ali naprave).
5. člen
(vsebina spremenjenega programa)
(1) Gospodarska družba mora v vlogi za odobritev spremembe programa navesti razloge, ki utemeljujejo njegovo spremembo, in ji priložiti spremenjeni program.
(2) Spremenjeni program mora vsebovati:
1. analizo obremenitev okolja, ki izvirajo iz dejavnosti gospodarske družbe in so predmet ekološke sanacije,
2. tehnološke in druge rešitve izvedbe ekološke sanacije,
3. rok za izvedbo programa,
4. finančni načrt za izvedbo programa,
5. revalorizirani znesek neporabljenih sredstev rezervacij.
6. člen
(soglasje za izvajanje programa)
(1) Gospodarska družba mora pridobiti soglasje ministrstva pred začetkom izvajanja spremenjenega programa iz 4. člena tega zakona.
(2) S spremembo programa ni mogoče spremeniti višine sredstev rezervacij.
(3) Ministrstvo da soglasje k spremenjenemu programu, s katerim namerava gospodarska družba vlagati sredstva rezervacij za ekološko sanacijo v tujo pravno osebo, le v primeru, če je iz spremenjenega programa razvidno, da bo njegova izvedba zmanjšala obremenjevanje okolja gospodarske družbe na območju Republike Slovenije.
7. člen
(podaljšanje rokov)
(1) Gospodarska družba lahko med izvajanjem programa poda na ministrstvo vlogo za podaljšanje roka za njegovo izvedbo.
(2) Ministrstvo odloči o podaljšanju roka za izvedbo programa, ki pa ne more biti daljše od petih let.
(3) Rok za izvedbo programa se lahko podaljša samo enkrat.
III. Evidentiranje in poročanje o izvajanju programa
8. člen
(evidentiranje)
(1) Gospodarska družba mora v času izvajanja programa evidentirati porabo sredstev za njegovo izvedbo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(2) Gospodarska družba lahko odpravlja oblikovani vir za izvajanje programa samo s prenašanjem med prihodke za pokrivanje stroškov amortizacije osnovnih sredstev, pridobljenih za izvedbo programa, in za pokrivanje drugih stroškov njegove izvedbe.
9. člen
(vmesno poročilo)
(1) Gospodarska družba mora v času izvajanja programa ministrstvu predložiti poročilo o njegovem izvajanju (v nadaljnjem besedilu: vmesno poročilo).
(2) Vmesno poročilo vsebuje:
1. obseg izvedene sanacije in njen vpliv na zmanjšanje začetnih obremenitev oziroma obremenjevanja okolja po posameznih lokacijah in projektih naložb, skladno s programom;
2. oceno nadaljnjega izvajanja programa;
3. znesek porabljenih sredstev za izvedbo programa na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin in
4. stanje revaloriziranega zneska neporabljenih sredstev rezervacij.
(3) Gospodarska družba, ki je po zakonu zavezana k reviziji, mora predložiti vmesno poročilo najkasneje v 30 dneh po prejemu revizijskega poročila za vsako poslovno leto, druga gospodarska družba pa v 90 dneh po preteku poslovnega leta.
(4) Gospodarska družba mora predložiti ministrstvu prvo vmesno poročilo o stanju na dan 31. decembra 2000 in sicer za obdobje od 1. januarja 1993 dalje, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(5) Ministrstvo v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance, izda odločbo o višini revaloriziranega dela neporabljenih sredstev rezervacij na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka v 90 dneh od njegovega prejema, gospodarska družba pa mora v osmih dneh po prejemu odločbe izdati deset bianco menic z menično izjavo, ki se glasijo na Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad).
(6) Tožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
(7) Če gospodarska družba v roku iz četrtega odstavka tega člena ministrstvu ne predloži vmesnega poročila ali v roku iz petega odstavka tega člena ne izda menic, se šteje, da sredstev ni porabila za izvedbo programa, ministrstvo pa o tem izda odločbo, s katero ugotovi tudi vrednost neporabljenih sredstev, ki je enaka revalorizirani vrednosti sredstev rezervacij iz otvoritvene bilance stanja iz prvega odstavka 2. člena tega zakona, in določi rok, v katerem mora družba za to vrednost nakazati denarna sredstva v proračun Republike Slovenije, ki so prejemek računa finančnih terjatev in naložb proračuna Republike Slovenije.
(8) Vlada Republike Slovenije denarna sredstva iz prejšnjega odstavka nameni za povečanje namenskega premoženja sklada.
10. člen
(končno poročilo)
(1) Gospodarska družba, ki je po zakonu zavezana k reviziji, mora po izteku roka za izvedbo programa, vendar najkasneje 30 dni po prejemu revizijskega poročila za poslovno leto, v katerem se je iztekel rok, druga gospodarska družba pa v 90 dneh po preteku poslovnega leta, v katerem se je iztekel rok, ministrstvu predložiti poročilo o izvedbi programa (v nadaljnjem besedilu: končno poročilo).
(2) Končno poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz 1. in 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Če gospodarska družba v roku za izvedbo programa ni porabila vseh sredstev rezervacij, v končnem poročilu navede tudi podatke iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena.
(4) Vlada Republike Slovenije vsako leto do 30. junija poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o izvedenih programih ekološke sanacije v predhodnem letu.
11. člen
(revidiranje)
(1) Vmesnemu in končnemu poročilu mora biti priloženo revizijsko poročilo o porabi sredstev rezervacij, ki ga je izdelal pooblaščeni revizor revizijske družbe, vpisane v register revizijskih družb ali agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: agencija za revidiranje). (delno se preneha uporabljati)
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izdela revizijsko poročilo k prvemu vmesnemu poročilu iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona agencija za revidiranje. (delno se preneha uporabljati)
(3) Določba prvega odstavka tega člena velja tudi za gospodarsko družbo, ki po zakonu ni zavezana k reviziji. (delno se preneha uporabljati)
(4) Stroški revidiranja bremenijo gospodarsko družbo. (delno se preneha uporabljati)
IV. Poraba sredstev rezervacij
12. člen
(izpolnitev obveznosti)
(1) Na podlagi končnega poročila izda ministrstvo odločbo, s katero ugotovi, da je gospodarska družba porabila sredstva rezervacij v roku, določenem za izvedbo programa.
(2) Če gospodarska družba v roku iz prejšnjega odstavka ni porabila vseh sredstev rezervacij, ministrstvo z odločbo ugotovi tudi revalorizirano višino neporabljenih sredstev, sklad pa za ta znesek vnovči menice.
(3) Če gospodarska družba v predpisanem roku ministrstvu ne predloži končnega poročila, se šteje, da ni porabila sredstev rezervacij za izvedbo programa, ministrstvo pa o tem izda odločbo, s katero določi, da je višina neporabljenih sredstev enaka revalorizirani višini sredstev rezervacij iz otvoritvene bilance stanja iz prvega odstavka 2. člena tega zakona, sklad pa za ta znesek vnovči menice.
13. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če gospodarska družba ugotovi, da zaradi sprememb v proizvodnih postopkih ali opustitve dela proizvodnje ni smotrno izvesti programa, lahko ministrstvu poda predlog, naj odloči o prenehanju izvajanja programa.
(2) Predlog za prenehanje izvajanja programa mora izpolnjevati zahteve iz 3. in 4. točke drugega odstavka 9. člena tega zakona. Predlogu je treba predložiti tudi revizijsko poročilo iz prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(3) V odločbi o dovolitvi prenehanja izvajanja programa ministrstvo ugotovi revalorizirano višino porabljenih in neporabljenih sredstev rezervacij.
(4) Sklad vnovči menice za znesek v ugotovljeni višini revalorizirane vrednosti neporabljenih sredstev iz prejšnjega odstavka.
14. člen
(stečaj in likvidacija)
Sodna praksa člena
22.11.2016VSRS Sodba III Ips 116/2015
> Vrhovno sodišče
Z določbo 14. člena ZPDRES je hotel zakonodajalec zagotoviti, da bo imelo poplačilo terjatev sklada iz naslova neporabljenih sredstev za izvedbo programa ekološke sanacije gospodarske družbe prednost pred ostalimi terjatvami upnikov. Opredelitev terjatve v 14. členu ZPDRES vsebinsko gledano ustreza pojmu prednostne terjatve, kot jo pozna ZFPPIPP.
14.07.2015VSRS sklep III Ips 113/2014
> Vrhovno sodišče
Iz prvega odstavka 14. člena ZPDRES izhaja, da o naravi sporne terjatve in njenem poplačilu odloča sodnik posameznik znotraj stečajnega postopka. Obrazloženo pomeni, da se o naravi upnikove terjatve ne izjavi upravitelj, zato končni seznam preizkušenih terjatev in z njim v zvezi sklep o preizkusu terjatev napotitve na ustrezen postopek ne vsebuje.
28.05.2015VSK sodba Cpg 77/2015
> Višje sodišče v Kopru
V tej zvezi tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvi odstavek 14. člena ZPDRES še vedno velja in ga je torej potrebno uporabiti v tej zadevi. Javni interes za ekološko sanacijo je bil očitno že ob sprejetju ZPDRES tako močan, da je terjatvi tožeče stranke v primeru stečaja podelil posebno ugoden položaj prav z določbo iz 1. stavka prvega odstavka 14. člena ZPDRES. Pravnega položaja, ki je povezan s terjatvami tožeče stranke, pa ZFPPIPP ne ureja posebej. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče presodilo, da 1. stavek prvega odstavka 14. člena ZPDRES še vedno velja, in da ima terjatev tožeče stranke položaj prednostne terjatve.
(1) Če se v gospodarski družbi pred porabo sredstev za izvedbo programa začne stečajni postopek, ima sklad pravico do posebnega poplačila v višini revaloriziranega dela neporabljenih sredstev za izvedbo programa gospodarske družbe, kar se šteje kot terjatev sklada. V ta namen se prednostno oblikuje posebna stečajna masa v višini revaloriziranega dela neporabljenih sredstev za izvedbo programa gospodarske družbe, ki ne gre v razdelitveno maso, temveč se na podlagi sklepa stečajnega senata v obliki denarnih sredstev prenese na sklad.
(2) Če se v gospodarski družbi pred porabo sredstev za izvedbo programa začne likvidacijski postopek, ima v njem sklad položaj upnika za terjatev v višini revaloriziranega dela neporabljenih sredstev za izvedbo programa gospodarske družbe.
15. člen
(dodatna namenska sredstva sklada)
(1) Sredstva, ki jih pridobi sklad na podlagi 12. in 13. člena tega zakona, zmanjšana za morebitne stroške postopkov izterjave, so dodatno namensko premoženje sklada.
(2) Sredstva, ki jih pridobi sklad na podlagi prejšnjega člena, zmanjšana za morebitne stroške postopkov izterjave, so dodatno namensko premoženje sklada, porabijo pa se lahko za poplačilo stroškov sanacije okoljskega bremena gospodarske družbe iz prejšnjega člena.
16. člen
(evidenca)
Ministrstvo vodi evidenco o porabi sredstev rezervacij in izvajanju programov ekološke sanacije, ki vsebuje zlasti podatke o gospodarskih družbah, ki so oblikovale rezervacije, programih in višini sredstev rezervacij.
V. Nadzorstvo
17. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvajajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
VI. Kazenska določba
18. člen
(prekrški)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 30,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gospodarska družba:
1. če začne izvajati spremenjeni program brez soglasja ministrstva (6. člen);
2. če ne evidentira porabe sredstev za izvedbo programa (8. člen);
3. če ne poroča o izvajanju programa ali če nepopolno poroča ali če ne poroča v predpisanih rokih ali če ne izda menice (9. in 10. člen);
4. če na zahtevo ministrstva ne predloži potrebnih podatkov (drugi odstavek 18. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 30.000 do 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gospodarske družbe.
»VII. Prehodne in končna določba
19. člen
(dopolnilna odločba)
(1) Če akt, s katerim je ministrstvo potrdilo ali odobrilo rezervacije, ne vsebuje roka za izvedbo programa, ga ministrstvo določi v dopolnilni odločbi.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora gospodarska družba v 30 dneh od zahteve ministrstva predložiti vse potrebne podatke za določitev roka.
(3) Če gospodarska družba v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži zahtevanih podatkov, odloči o roku za izvedbo programa ministrstvo.
20. člen
(poraba vseh sredstev do uveljavitve zakona)
(1) Gospodarska družba, ki je do uveljavitve tega zakona že porabila vsa sredstva rezervacij za izvedbo programa, mora ministrstvu v roku iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona predložiti namesto vmesnega poročila končno poročilo in revizijsko poročilo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance, odločbo o porabljenih sredstvih rezervacij.
(3) Ne glede na določbo petega odstavka 9. člena tega zakona, gospodarska družba iz prvega odstavka tega člena ni dolžna izdati menic.
21. člen
(sprememba programa pred uveljavitvijo zakona)
(1) Če je gospodarska družba do uveljavitve tega zakona zaradi razlogov iz 4. člena tega zakona spremenila program, mora vsebovati prvo vmesno poročilo iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona ali končno poročilo iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi opis spremenjenega programa.
(2) Opis spremenjenega programa iz prejšnjega odstavka mora imeti vsebine iz prvega odstavka 5. člena tega zakona, 1. in 2. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona ter podatke o zmanjšanju obremenjevanja okolja.
(3) Če ministrstvo ugotovi, da izvedba spremenjenega programa vpliva na zmanjšanje obremenjevanja okolja, ga odobri z odločbo iz petega odstavka 9. člena tega zakona ali z odločbo iz prejšnjega člena.
22. člen
(določitev novega roka za izvedbo programa)
(1) Gospodarska družba, kateri je do uveljavitve tega zakona rok za izvedbo programa ekološke sanacije že potekel, ni pa še porabila vseh sredstev rezervacij in še ni izvedla programa, lahko zaprosi ministrstvo za določitev novega roka za izvedbo programa.
(2) V vlogi za določitev novega roka mora gospodarska družba iz prejšnjega odstavka navesti razloge, zaradi katerih je prišlo do prekoračitve roka, in predlog novega roka, vlogi pa priložiti prvo vmesno poročilo.
(3) Ministrstvo določi nov rok za izvedbo programa z odločbo iz petega odstavka 9. člena tega zakona, ta rok pa ne more biti daljši od petih let.
23. člen
(prenos podatkov)
agencija posreduje ministrstvu podatke, ki jih ministrstvo potrebuje za vodenje evidence iz 16. člena tega zakona, v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.
24. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dimnikarskih storitvah (ZDimS)
Veljaven predpis
Datum sprejetja25.10.2016Datum začetka veljavnosti19.11.2016
Datum objave04.11.2016Datum konca veljavnosti
Vpliv na trajnostZakon o dimnikarskih storitvah (ZDimS), ki je od sprejetja leta 2016 v veljavi že nekaj časa, v času obstoja ni bil še spremenjen. Materijo, ki jo ureja zakon, dopolnjuje tudi nekaj podzakonskih predpisov. Na zakonsko materijo pravni red Evropske unije nima nobenega vpliva. Zakon ureja splošna vprašanja varstva okolja. Na izzive trajnostnega razvoja ima zakon dokajšnji vpliv.

Vpliv na ravnanje odločevalcevZ analizo javno objavljenih mnenj deležnikov zaznamo zelo pomemben vpliv zakonskih določb na poslovanje oziroma življenje. Kljub temu pa so drugi vidiki nekoliko drugačni. Majhno zanimanje oz. maloštevilna vprašanja iz prakse kažejo na zgolj običajno uporabo zakonskih določb. Kot so pokazale analize, ima na odločanje subjektov v praksi glede izzivov trajnostnega razvoja zakon relativno majhen vpliv. Tudi deležniki se s tem pravnim področjem ukvarjajo relativno zanemarljivo.

Kakovost in krožna usmerjenost predpisaZakon kljub relativni sodobnosti še ne predstavlja najboljše podlage za trajnostni razvoj oziroma ni ustrezno krožno usmerjen. Zakon tudi ne prenaša nobenih določb pravnega reda EU in ni krožno usmerjen. Zakon tako še ne omogoča v zadostni meri trajnostnega razvoja in krožnih modelov poslovanja.
Predpisi, ki posegajo v ta predpisNi predpisov, ki posegajo v ta predpis.
Predpisi, izdani na podlagi tega predpisa
Pravilnik o spremembi Pravilnika o dopolnilnem usposabljanju in dimnikarski izkaznici
Veljaven predpis
Datum sprejetja03.02.2021Datum začetka veljavnosti13.02.2021
Datum objave12.02.2021Datum konca veljavnosti
1.člen
Ta pravilnik določa podrobnejše programe dopolnilnega usposabljanja za dimnikarje, tarifo za usposabljanje, podrobnejše pogoje za pridobitev pooblastila za organizacije, ki izvajajo dopolnilno usposabljanje dimnikarjev, vlogo za pridobitev dimnikarske izkaznice, obliko, vsebino in ceno dimnikarske izkaznice.
2.člen
Dopolnilno usposabljanje se izvaja po Programu dopolnilnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: program usposabljanja) iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
3.člen
(1)Izvajalec programa usposabljanja izpolnjuje pogoje za pridobitev pooblastila, če:
1. zagotavlja usposobljene predavatelje s področja predpisov v zvezi z dimnikarskimi storitvami, delovanja malih kurilnih naprav, izvajanja dimnikarskih storitev, ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij ter pregledov ogrevalnih sistemov:
2. ima administrativno-tehnično osebje z najmanj V.stopnjo izobrazbe, in
3. razpolaga z opremljenimi prostori za vsaj 20 udeležencev programa usposabljanja z ustrezno avdio-vizualno opremo, ki obsega najmanj računalnik in projektor.
(2)Strokovne reference iz druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka so najmanj tri dosedanja predavanja v zadnjih petih letih z vsaj 20 udeleženci.
4.člen
(1)Program usposabljanja iz 2. člena tega pravilnika stane 16,50 evrov brez DDV na udeleženca na uro usposabljanja.
(2)Program usposabljanja iz 2. člena tega pravilnika traja najmanj 12 ur.
5.člen
Dimnikarska izkaznica je identifikacijski dokument dimnikarja v Republiki Sloveniji.
6.člen
(1)Vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice se vloži na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2)K vlogi za izdajo dimnikarske izkaznice vlagatelj priloži fotografijo, ki kaže vlagateljevo pravo podobo in ni retuširana. Fotografija je izdelana na belem, tankem, fotografskem papirju, velikosti 34 mm × 45 mm, v barvni tehniki.
(3)Upravni organ izdelovalcu po dokončnosti odločbe o licenci priporočeno pošlje obrazec za izdajo dimnikarske izkaznice iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4)Izdelovalec priporočeno pošlje dimnikarsko izkaznico upravnemu organu iz prejšnjega odstavka, ta pa vnese datum vročitve dimnikarske izkaznice dimnikarju in vpiše status »veljavna« v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(5)Trajanje dimnikarske izkaznice se na dimnikarski izkaznici navede z datumom.
(6)Datum izdaje dimnikarske izkaznice je datum, ko izdelovalec iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev prevzame potrebne podatke za izdelavo dimnikarske izkaznice.
7.člen
(1)Dimnikarska izkaznica je pravokotne oblike v velikosti 86 mm × 54 mm z zaokroženimi vogali in je izdelana iz polikarbonata.
(2)Oblika in vsebina dimnikarske izkaznice sta določeni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3)Barva sprednje in zadnje strani dimnikarske izkaznice je bela, barvne vrednosti po lestvici CMYK: C0 M0 Y0 K0.
(4)Cena dimnikarske izkaznice je 6,71 eurov.
(5)Cena iz prejšnjega odstavka ne vključuje upravne takse, ki se zaračuna v skladu s predpisom, ki ureja upravne takse in stroškov pošiljanja dimnikarske izkaznice od upravne enote do vlagatelja.
(6)Znesek iz četrtega odstavka tega člena vlagatelj plača upravnemu organu, pristojnemu za izdajo dimnikarske izkaznice.
8.člen
(1)Imetnik veljavne dimnikarske izkaznice upravnemu organu na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika, v roku petih dneh od dogodka naznani, da je dimnikarska izkaznica izgubljena, ukradena ali zaradi katerega drugega razloga neuporabna, upravni organ pa jo prekliče.
(2)V primerih iz prejšnjega odstavka upravni organ v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev vpiše status »neveljavna«.
(3)Imetnik, ki je naznanil dogodke iz prvega odstavka tega člena, lahko vloži novo vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice na obrazcu iz prvega odstavka tega člena, ki ji priloži fotografijo.
9.člen
Imetnik dimnikarske izkaznice v primeru spremembe podatkov, navedenih na dimnikarski izkaznici, vloži vlogo za izdajo nove dimnikarske izkaznice na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika, ki ji priloži fotografijo. K vlogi priloži dokazilo o podatku, ki se spreminja razen, če gre za podatek o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco upravni organ ali drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila.
10.člen
(1)V primeru neuporabne dimnikarske izkaznice iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika in spremembe podatkov iz prejšnjega člena, dimnikar v osmih dneh od prejema nove dimnikarske izkaznice vrne neuporabno dosedanjo dimnikarsko izkaznico ali dimnikarsko izkaznico, na kateri se spreminjajo podatki, upravnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje dimnikarskih storitev.
(2)Upravni organ dimnikarsko izkaznico takoj po prejemu uniči tako, da jo preluknja z luknjačem.
(3)Upravni organ uničeno dimnikarsko izkaznico vrne dimnikarju.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o časovnih normativih za posamezne storitve in sklope dimnikarskih storitev in podrobnejši vsebini cenika ter višini potnih stroškov
Veljaven predpis
Datum sprejetja07.09.2018Datum začetka veljavnosti29.09.2018
Datum objave14.09.2018Datum konca veljavnosti
1.člen
(1)Ta pravilnik določa časovne normative za posamezne storitve in sklope dimnikarskih storitev in podrobnejšo vsebino cenika ter višino potnih stroškov.
(2)Časovni normativi, izraženi v minutah, so za posamezne dimnikarske storitve in sklope dimnikarskih storitev določeni v preglednici 1 iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in vključujejo tudi pripravo na izvedbo dimnikarskih storitev in administrativne postopke pri uporabniku dimnikarskih storitev.
(3)Ne glede na prejšnji odstavek se naslednjim dimnikarskim storitvam in sklopom dimnikarskih storitev delovni čas, potreben za izvedbo storitve, določi po porabljenem času pri uporabniku dimnikarskih storitev:
- odstranjevanje katranskih oblog, ki se jih ne odstrani z rednim čiščenjem malih kurilnih naprav in se izvaja mehansko, kemično, z izžiganjem ali drugimi postopki;
- izredni pregled malih kurilnih naprav;
- prvi in redni pregled malih kurilnih naprav nad 50 kW;
- redno mehansko čiščenje malih kurilnih naprav nad 50kW;
- prve, občasne in izredne meritve emisij snovi z dimnimi plini na malih kurilnih napravah nad 50kW;
- izredno in generalno čiščenje, ki se izvaja mehansko ali kemično.
(4)Dimnikarske storitve iz prejšnjega odstavka so določene v prilogi 1 tega pravilnika in se uporabniku dimnikarskih storitev obračunajo po času izvajanja dimnikarskih storitev, in sicer tako, da se uporabniku dimnikarskih storitev obračuna najmanj deset minut, nato pa vsakih začetih deset minut dela in morebiten strošek materiala, ki je bil potreben za izvedbo dimnikarske storitve.
2.člen
(1)Čas izdaje zapisnika o izvedenih dimnikarskih storitvah iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena je vključen v vsako opravljeno dimnikarsko storitev.
(2)Časovni normativ za obdelovanje evidence in opravljanje administrativnih postopkov za posameznega uporabnika dimnikarskih storitev, ki se ne izvajajo pri uporabniku, je 20minut na leto in se uporabniku dimnikarskih storitev obračuna ob prvi opravljeni dimnikarski storitvi na začetku kurilne sezone.
3.člen
(1)Strošek materiala je na računu naveden z navedbo materiala in porabljeno količino materiala.
(2)Dimnikarska družba ima cene materialov, ki jih uporablja pri opravljanju dimnikarskih storitev navedene na ceniku.
(3)Vsebina in oblika cenika sta navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
4.člen
(1)Dimnikar zaračuna znesek za opravljene dimnikarske storitve iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika uporabniku dimnikarskih storitev tako, da zmnoži ceno izvajanja dimnikarskih storitev na časovno enoto in normativno število časovnih enot dela dimnikarskih storitev, izraženo v minutah.
(2)Dimnikar zaračuna znesek za opravljene dimnikarske storitve iz tretjega odstavka 1. člena tega pravilnika uporabniku dimnikarskih storitev tako, da zmnoži ceno izvajanja dimnikarskih storitev na časovno enoto in število časovnih enot dela dimnikarskih storitev pri uporabniku, izraženo v minutah, in prišteje morebiten strošek materiala v skladu s prejšnjim členom.
(3)Cena iz prvega in drugega odstavka tega člena je izražena v eurih na uro.
(4)Kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen po najkrajši kopenski potovalni razdalji več kot 25 km od sedeža dimnikarske družbe oziroma njegove poslovalnice, se znesku iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko prištejejo potni stroški za vsak kilometer nad 25 km, v višini, ki ne sme presegati 0,25 eura na kilometer. Pri tem se upošteva najkrajša kopenska povezava po javnih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali nekategoriziranih cestah v lasti uporabnika, po kateri je dovoljen promet motornih vozil oziroma koles. Strošek iz tega odstavka se opredeli v ceniku dimnikarske družbe iz preglednice 2 priloge 2 tega pravilnika.
(5) Kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen po najkrajši kopenski potovalni razdalji več kot 25 km od sedeža dimnikarske družbe oziroma njegove poslovalnice in dostop do uporabnika ni mogoč le po javnih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali nekategoriziranih cestah v lasti uporabnika, se znesku iz prejšnjega odstavka lahko prištejejo potni stroški za vsak kilometer poti, po kateri ni dovoljen promet motornih vozil oziroma koles nad 25 kilometrov, po porabljenem času vendar ne več kot 15 minut za 1 km poti, v višini, ki ne sme presegati zneska iz sklepa, ki določa najvišjo dovoljeno ceno izvajanja dimnikarskih storitev. Strošek iz tega odstavka se opredeli v ceniku dimnikarske družbe iz preglednice 2 priloge2 tega pravilnika. V primeru več možnih povezav se upošteva tista povezava, ki je za uporabnika dimnikarskih storitev najugodnejša.
5.člen
(1)Dimnikar v večstanovanjskih stavbah za pregled in čiščenje skupnega dimnika ali skupnega zračnega kanala obračuna porabo časa le enkrat in ne za vsako stanovanjsko enoto posebej.
(2)Če se na prezračevalnih napravah in rezervnih dimnikih v večstanovanjskih objektih izvede mehansko čiščenje, je poraba časa letnega pregleda že vključena v porabo časa mehanskega čiščenja.
(3) Čiščenje prezračevalne naprave, ki služi izključno mali kurilni napravi na plin izvedbe »A«, ki je odvisna od zraka v prostoru in brez odvoda dimnih plinov neposredno v okolico skozi dimovodne naprave, kot je na primer plinski štedilnik, se obračuna po porabljenem času pri uporabniku dimnikarskih storitev.
(4)V primeru iz prejšnjega odstavka je poraba časa letnega pregleda in informiranja uporabnika dimnikarskih storitev že vključena v porabo časa mehanskega čiščenja.
(5)Če se pri rednem čiščenju male kurilne naprave ugotovi, da kurišča ni treba čistiti, se uporabniku dimnikarskih storitev obračuna le čiščenje dimovodne naprave. V tem primeru se čiščenje dimovodne naprave obračuna po porabljenem času, vendar ne več kot 25 minut.
6.člen
(1)Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev predloži cenik dimnikarskih storitev.
(2)Če uporabnik dimnikarskih storitev dimnikarju ob dogovorjenem in s strani uporabnika dimnikarskih storitev in dimnikarske družbe potrjenem terminu po prihodu do uporabnika dimnikarskih storitev onemogoči izvajanje dimnikarskih storitev, je dimnikar upravičen do plačila nastalih potnih stroškov.
7.člen
(1)Dimnikarska družba ima na svojih spletnih straneh oziroma v poslovnih prostorih na vidnem mestu objavljen cenik iz preglednice 1 in preglednice 2 priloge 2 tega pravilnika.
(2)Dimnikarska družba v predlogu cenika iz priloge 2 tega pravilnika izpolni zadnja dva stolpca, ki določata ceno posamezne dimnikarske storitve na uro in plačilo dimnikarske storitve, kot je navedeno v 4. členu tega pravilnika.
(3)Cena dimnikarskih storitev na časovno enoto mora biti enaka za vse uporabnike dimnikarskih storitev.
»KONČNA DOLOČBA
Pravilnik o merilih in metodologiji preverjanja izpolnjevanja osnovnih zahtev malih kurilnih naprav
Veljaven predpis
Datum sprejetja19.02.2018Datum začetka veljavnosti27.02.2018
Datum objave26.02.2018Datum konca veljavnosti
1.člen
Ta pravilnik ureja merila in metodologijo preverjanja izpolnjevanja osnovnih zahtev novovgrajenih in rekonstruiranih malih kurilnih naprav, dimovodnih in pripadajočih prezračevalnih naprav in njihovih delov, vgrajenih v stavbe ali njene dele, s čimer se zagotovi pogoje za neoporečno obratovanje naprav, ki se izvaja pri prvem pregledu v skladu s predpisom, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah.
2.člen
Merila, ki so navedena v pravilih stroke, so podlaga za preverjanje izpolnjevanja osnovnih zahtev malih kurilnih naprav. Z njihovim upoštevanjem je doseženo izpolnjevanje osnovnih zahtev malih kurilnih naprav in njihove vgradnje v skladu s pravili stroke, objavljenimi na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje.
3.člen
(1)Metodologija preverjanja izpolnjevanja osnovnih zahtev malih kurilnih naprav vključuje:
- pregled stanja male kurilne naprave in pripadajočih naprav na stavbi (na primer izmere, popis tehničnih podatkov o napravah, pregled s kamero, analiza načina vgradnje s tehničnimi postopki, popis podatkov o uporabniku),
- pregled tehničnih lastnosti prostora, v katerem je naprava vgrajena,
- pridobitev relevantne dokumentacije o vgrajeni mali kurilni napravi, njenih sestavnih delih ter ostalih pripadajočih napravah, iz katere izhajajo tehnične lastnosti oziroma tehnični podatki o napravah in sestavnih delih, kot so: izjava o lastnostih, izjava o skladnosti, certifikat, projektna dokumentacija (kot so projekt za izvedbo ali projekt izvedenih del), načrt stavbe, izjave izvajalcev del o pravilni vgradnji, navodila za vgradnjo ali druga relevantna dokazila o napravah,
- ugotavljanje skladnosti med stanjem vgrajenih naprav na stavbi, dokumentacijo iz prejšnje alineje in pravili stroke,
- uvrščanje ugotovljenih pomanjkljivosti v seznam skupin pomanjkljivosti iz priloge predpisa, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah in določitev pristojnosti inšpekcij za posamezno pomanjkljivost ter
- izdajanje ali pošiljanje zapisnika o prvem pregledu.
(2)Dimnikar glede na vrsto naprav, ki jih pregleduje, upošteva tudi vse ostale naprave ali dele stavb, ki so povezane s predmetnimi napravami ali vplivajo na varnost obratovanja male kurilne naprave.
4.člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah
Veljaven predpis
Datum sprejetja21.12.2017Datum začetka veljavnosti11.01.2018
Datum objave27.12.2017Datum konca veljavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
(vsebina)
Ta uredba določa vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev, roke zanje in obrazce zapisnika ter razmejitev izvajanja nadzora inšpekcij nad izpolnjevanjem obveznosti dimnikarskih družb, dimnikarjev in uporabnikov dimnikarskih storitev.
2.člen
(vrste naprav)
(1)Ta uredba se uporablja za oskrbo malih kurilnih naprav s pripadajočimi napravami v prostorih namestitve malih kurilnih naprav ter z njimi povezanih prostorov.
(2)Ta uredba se uporablja za dimovodno napravo, ki je samostojen proizvod ali proizvod, preizkušen skupaj z malo kurilno napravo in ima označbo, iz katere so razvidne njene tehnične lastnosti po končani vgradnji. Osnovni izrazi s področja dimovodnih naprav so opredeljeni v standardu SIST EN 1443 – Dimovodne naprave – Splošne zahteve.
(3)Ta uredba se uporablja za naprave ne glede na to, ali je uporabljeno gorivo trdno, tekoče ali plinasto, in ne glede na to, ali gre za pripravo tople vode, pare ali vročega olja, posredno sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materiala ali kombinacijo teh izvedb, razen za male kurilne naprave:
- v katerih se odpadki sosežigajo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov,
- ki so kotli za kuhanje žganja, ki jih uporabljajo mali proizvajalci žganja, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja trošarine,
- namenjene dogorevanju zaradi čiščenja odpadnih plinov s sežiganjem, če mala kurilna naprava ne obratuje samostojno,
- ki so reaktorji za kemijske procese ali
- ki v skladu s stanjem tehnike obratujejo brez dimovodnih naprav, kot je na primer infrardeči grelnik na plinasto gorivo.
(4)Ta uredba se uporablja tudi za naslednje vrste naprav:
- male kurilne naprave, ki so poleg ogrevanja prostora ali priprave tople sanitarne vode namenjene pripravi hrane, kot sta na primer krušna peč in štedilnik,
- male kurilne naprave, namenjene izključno pripravi hrane, kot so na primer žar, prekajevalnica, pica peč, žganjekuha in pekovska peč, priključene na dimovodno napravo, ki je vgrajena v stavbi ali na stavbo,
- male kurilne naprave za soproizvodnjo toplote in elektrike, priključene na dimovodno napravo, ki je vgrajena v ali na stavbo,
- agregate za proizvodnjo električne energije, priključene na dimovodno napravo, ki je vgrajena v ali na stavbo, in
- male kurilne naprave na plin izvedbe »A«, ki so odvisne od zraka v prostoru in brez odvoda dimnih plinov neposredno v okolico skozi dimovodne naprave, kot je na primer plinski štedilnik.
3.člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. čistilna dimniška vratca in čistilna odprtina so na dimovodni in prezračevalni napravi vgrajena vratca ali revizijska odprtina s pokrovom, ki je namenjena izvajanju dimnikarskih storitev;
2. dimovodna tuljava je notranja stena dimovodne naprave, ki je v neposrednem stiku s produkti zgorevanja;
3. iztočna vratca ali iztočna revizijska odprtina so vratca ali kontrolna odprtina s pokrovom na iztočnem delu dimovodne naprave, namenjena izvajanju dimnikarskih storitev;
4. iztočni del dimovodne naprave je zlasti del dimovodne naprave kot samostojnega proizvoda, ki je najmanj 20 cm pod priključkom povezovalnega dimovoda na dimovodno tuljavo dimovodne naprave in je namenjen zbiranju pepela, saj in preostalih trdnih snovi, kondenzata in meteorne vode iz dimovodne tuljave ter je opremljen z iztočnimi vratci ali drugo ustrezno kontrolno ali čistilno odprtino;
5. izvedba male kurilne naprave iz sedmega odstavka 4.člena te uredbe pomeni vgradnjo nove, servis, popravilo ali rekonstrukcijo obstoječe kurilne ali dimovodne naprave ali drug tovrsten poseg v male kurilne naprave;
6. kurilna sezona je obdobje od 1.oktobra tekočega leta do 31.maja naslednjega leta, za primorske občine, ki so občina Kanal ob Soči, Brda, Šempeter - Vrtojba, Miren - Kostanjevica, Ajdovščina, Vipava, Komen, Sežana, Divača, Izola, Piran in mestni občini Koper ter Nova Gorica, pa od 1.novembra tekočega leta do 30.aprila naslednjega leta;
7. kurišče je notranji del male kurilne naprave, v katerem zgoreva gorivo, pri čemer se toplota prenaša iz goriva in dimnih plinov skozi steno kurišča v prostor ali na medij;
8. mala kurilna naprava, ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, je naprava, za katero v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, na podlagi obvestila uporabnika dimnikarskih storitev, dimnikarska družba izvede pregled, s katerim ugotovi, da se mala kurilna naprava ne uporablja in v zapisnik zapiše način ogrevanja stavbe in priprave tople sanitarne vode ob odsotnosti male kurilne naprave, za katero se ugotavljajo pogoji za izbris iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev;
9. mala kurilna naprava v rednem obratovanju je mala kurilna naprava, ki se v času enega leta uporablja s prekinitvami, krajšimi od desetih mesecev;
10. mala kurilna naprava v občasnem obratovanju je poleg drugega primarnega načina ogrevanja stavbe ali prostora dodatna mala kurilna naprava, ki se potrjeno s pregledom dimnikarja in pisno izjavo uporabnika dimnikarskih storitev ne uporablja več kot dva meseca na leto, ali edina mala kurilna naprava v vikendih, bivakih oziroma drugih stavbah, ki niso v stalni rabi in ki se ne uporabljajo več kot en mesec na leto;
11. medij je voda ali olje, ki služi prenosu toplote do radiatorjev in drugih toplotnih prenosnikov, ali zrak, če je voden po cevnem razvodu, ki se ne zaključi v okviru osnovnega telesa oziroma celostne enote kurišča male kurilne naprave, temveč je voden praviloma v sosednje prostore;
12. naprave za čiščenje dimnih plinov so naprave, namenjene zmanjšanju emisij snovi z dimnimi plini v zrak, na primer cikloni, filtri, elektro filtri, katalizatorji, naprave za kemično čiščenje dimnih plinov;
13. nazivna toplotna moč male kurilne naprave je najvišja v trajnem pogonu koristno oddana toplota v časovni enoti. Če ima mala kurilna naprava izraženo območje toplotne moči, je nazivna toplotna moč tista, ki je označena na napisni tablici male kurilne naprave pred dajanjem na trg in ki jo trajno označi proizvajalec male kurilne naprave. Pri obrtniško izdelanih napravah se upošteva izračun po standardu SIST EN 15544 – Lončene peči – Dimenzioniranje;
14. naravno prezračevanje je prezračevanje, ki poteka na podlagi naravnega obtoka zraka, to je razlik v gostoti zraka v prezračevalni napravi in okolici, ali pa je pretok zraka zagotovljen
15. na podlagi naravnega vleka dimovodne naprave;
16. neoporečno obratovanje naprav je stanje naprav, ko le-te izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve iz predpisov o strojih, osnovne zahteve iz predpisov o gradbenih proizvodih, zahteve iz predpisov o učinkoviti rabi energije, zahteve iz predpisa, ki ureja emisije snovi z dimnimi plini v zrak iz malih kurilnih naprav, ter so vgrajene v skladu z navodili proizvajalca in tehničnimi predpisi;
17. normalna uporaba male kurilne ali dimovodne naprave je uporaba v skladu z navodili proizvajalca, njeno namembnostjo in v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev vpisanim režimom, če so na njej opravljene vse predpisane dimnikarske storitve in so vgrajene ali nameščene brez pomanjkljivosti ter ima mala kurilna naprava pozitiven zapisnik o prvem pregledu;
18. oprema dimovodne naprave so naprave, vgrajene v ali na dimovodno tuljavo in namenjene zagotavljanju obratovanja dimovodne naprave. To so na primer omejevalnik vleka, protieksplozijska loputa, lopute za sekundarni zrak, motorizirane lopute za dimne pline in zrak, čistilna in iztočna vratca dimnika, zaključni element dimovodne naprave, dimniška kapa, lovilnik isker, zaščita proti streli, ventilator za dimovodne naprave oziroma oprema kot samostojni proizvodi, ki spadajo v skupino standardov EN 16475 – Dimovodne naprave – Oprema;
19. plinske male kurilne naprave izvedbe »A«, »B«, in »C« so naprave, kot jih določajo harmonizirani standardi s področja plinskih naprav in splošne varnosti proizvodov ter nacionalni standardizacijski dokumenti, na primer SIST-TP CEN/TR 1749 – Evropska shema za razvrščanje plinskih aparatov glede na način odvajanja produktov zgorevanja (tipi), in so hkrati označene na napisni tablici male kurilne naprave;
20. pomanjkljivost na mali kurilni, dimovodni in prezračevalni ali na opremi dimovodne naprave ali pomožni napravi je nepravilnost, ki pomeni neizpolnjevanje osnovnih zahtev oziroma nevarnost za zdravje, okolje, požar in učinkovito rabo energije. Je tudi neskladje med dejanskim stanjem naprav in tehničnimi predpisi, pravili stroke in navodili proizvajalcev. Skupine pomanjkljivosti so primeroma določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe;
21. povezovalni dimovod je dimovod, ki povezuje malo kurilno napravo in priključek na dimovodno tuljavo dimovodne naprave oziroma navpični del dimovodne naprave ter obratuje v podtlaku ali nadtlaku. Osnovni izrazi s področja dimovodnih naprav so opredeljeni v standardu SIST EN 1443 – Dimovodne naprave – Splošne zahteve;
22. prisilno prezračevanje je prezračevanje, ki poteka na podlagi obtoka zraka, ustvarjenega z dodatnimi napravami, kot so na primer ventilatorji in ejektorji;
23. površine za čiščenje so površine v malih kurilnih in dimovodnih napravah, ki so v neposrednem stiku z gorivom in preostalimi produkti zgorevanja in jih je treba čistiti ter pregledovati. To so na primer kurišče, povezovalni dimovod, iztočni del dimovodne naprave, dimovodna tuljava in oprema dimovodne naprave. Med površine za čiščenje spadajo tudi površine prezračevalnih naprav, ki so v neposrednem stiku z zgorevalnim ali odpadnim zrakom;
24. rekonstrukcija male kurilne ali dimovodne naprave je poseg v celotno napravo ali del obstoječe naprave, prostor namestitve male kurilne naprave ali stavbo, s katerim se vpliva na tehnične lastnosti naprave, pogoje za obratovanje, opravljanje dimnikarskih storitev, skladnost s certifikatom ali na osnovne ali bistvene zahteve naprav;
25. rešetke so del prezračevalne naprave, namenjene zaščiti pred vstopom tujkov ali zaprtjem prezračevalne naprave. Nameščene so na odprtinah na zunanjih in notranjih stenah oziroma zunanjih in notranjih vratih ter jaških in kanalih, skozi katere se dovaja ali odvaja zrak, ali pa so prek njih urejene povezave prostorov za namen dovoda ali odvoda zraka.
II. OBSEG OSKRBE
4.člen
(dimnikarske storitve)
(1)Dimnikar na napravah iz 2.člena te uredbe izvaja naslednje dimnikarske storitve:
1. prvi, redni in izredni pregled malih kurilnih naprav,
2. redno in izredno mehansko, generalno čiščenje naprav in čiščenje prezračevalnih naprav ter čiščenje ob izrednih dogodkih,
3. odstranjevanje katranskih in drugih oblog, ki se izvaja mehansko, kemično ali z izžiganjem, in protikorozijsko zaščito naprav,
4. prve, občasne in izredne meritve emisij snovi z dimnimi plini v zrak iz malih kurilnih naprav in
5. informiranje uporabnikov dimnikarskih storitev o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav ter svetovanje glede izbire, vzdrževanja in uporabe male kurilne naprave in z njo povezanih dimovodnih, prezračevalnih in pomožnih naprav.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek na napravah iz druge do četrte alineje četrtega odstavka 2.člena te uredbe dimnikarska družba opravlja samo storitve čiščenja in pregledovanja dimovodne naprave ter pregledovanja dovoda zgorevalnega zraka in prostora namestitve. Na napravi iz pete alineje četrtega odstavka 2.člena te uredbe dimnikarska družba v večstanovanjskih stavbah opravlja samo storitve pregledovanja in čiščenja dovoda zgorevalnega zraka.
(3)Izbrana dimnikarska družba uporabniku dimnikarskih storitev zagotavlja opravljanje vseh dimnikarskih storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena v obsegu, številu in rokih ter na način in pod pogoji, kot določa ta uredba in drugi predpisi, ki urejajo zahteve za dajanje proizvodov na trg, varstvo okolja, varstvo pred požarom, graditev in energetsko učinkovitost stavb ter izvajanje dimnikarskih storitev (v nadaljnjem besedilu: pravila stroke), dimnikar pa zagotavlja izvajanje vseh dimnikarskih storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s pravili stroke.
(4)Ob opravljanju storitev iz prvega odstavka tega člena dimnikarska družba zbira podatke o napravah, morebitnih pomanjkljivostih na njih in dimnikarskih storitvah ter jih na podlagi zapisnika vpiše v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(5)Uporabnik dimnikarskih storitev lahko dimnikarski družbi v roku 30 dni od prejema zapisnika poda pripombe na zapisnik, z dokazili, ki utemeljujejo stališča, drugačna od zapisanih v zapisniku. Če uporabnik dimnikarskih storitev kljub odgovoru na te pripombe meni, da so predlagani ukrepi neutemeljeni, se lahko pritoži pristojni inšpekciji v roku 15 dni od prejema odgovora na pripombe ali od preteklega roka za odgovor na pripombe.
(6)Vse dimnikarske storitve, ki jih je treba opraviti na napravah iz prvega odstavka 2.člena te uredbe, nazivne toplotne moči do vključno 50 kW, se v primeru, da se storitve opravljajo enkrat letno, izvedejo na isti termin.
(7)Dimnikarska družba ne sme opravljati dejavnosti, povezanih s prodajo, načrtovanjem in izvedbo malih kurilnih naprav.
(8)Opravljanje tistih dimnikarskih storitev, za katere je minister, pristojen za okolje, v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, določil časovne normative in vlada s sklepom najvišjo dovoljeno ceno izvajanja dimnikarskih storitev, se ne zaračunava več, kot dovoljujejo sprejeti normativi in sklep.
(9)Dimnikarska družba mora zagotoviti ravnanje z nevarnimi odpadki, ki nastanejo pri izvajanju dimnikarskih storitev, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki.
(10)Uporabnik dimnikarskih storitev zagotovi ravnanje z odpadki razen nevarnih odpadkov, ki nastanejo pri izvajanju dimnikarskih storitev, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
III. PREGLEDOVANJE NAPRAV
5.člen
(osnovne določbe pregledovanja naprav)
(1)Po vsakem opravljenem pregledu dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev izda ali pošlje podpisan zapisnik o pregledu. Če so naprave neoporečne za obratovanje, se izda pozitiven zapisnik, če so na napravah ugotovljene pomanjkljivosti, se izda negativen zapisnik.
(2)Roki za odpravo pomanjkljivosti, ki jih predlaga dimnikar, so:
- takoj, če gre za veliko nevarnost in nadaljnja uporaba naprav ni sprejemljiva,
- 7 dni, če gre za veliko nevarnost,
- 30 dni, če gre za manjšo nevarnost,
- 6 mesecev, če pomanjkljivosti ne pomenijo neposredne nevarnosti, ali
- eno leto oziroma do naslednjega pregleda, če gre za pomanjkljivosti, ki neposredno ne vplivajo na neoporečno vgradnjo in varno obratovanje naprav.
(3)Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev z zapisnikom predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka.
(4)Uporabnik dimnikarskih storitev v roku iz drugega odstavka tega člena odpravi pomanjkljivosti. Uporabnik dimnikarskih storitev takoj po odpravi pomanjkljivosti, ki so pomenile veliko nevarnost, oziroma v roku 10 dni po odpravi drugih pomanjkljivosti pozove dimnikarsko družbo k pregledu zaradi ugotavljanja odprave pomanjkljivosti (v nadaljnjem besedilu: kontrolni pregled) in ji omogoči, da ga opravi. Če se pri tem pregledu izkaže, da uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti ni odpravil, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo. Če uporabnik dimnikarskih storitev po preteku predlaganega roka ne pozove dimnikarske družbe k pregledu, ta pisno pozove uporabnika dimnikarskih storitev, da ji v roku sedmih dni sporoči, ali je odpravil predlagane pomanjkljivosti. Če uporabnik sporoči, da pomanjkljivosti ni odpravil, oziroma se na poziv ne odzove, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.
(5)Uporabnik dimnikarskih storitev omogoči, da pregled, ki se je začel oziroma se vodi na napravah, na katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti, opravi in zaključi dimnikarska družba, ki je pregled začela, ne glede ne morebitno kasnejšo menjavo dimnikarske družbe.
(6)Dimnikarska družba pri pregledu iz prejšnjega odstavka vnese podatke o odpravljenih pomanjkljivostih v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(7)Dimnikar pri pregledih, glede na vrsto dimnikarske storitve, uporablja sodobne postopke, opremo, pripomočke in znanja, s katerimi lahko ugotovi stanje naprav oziroma morebitne pomanjkljivosti na napravah.
(8)Dimnikar ob pregledu naprav uporabnika dimnikarskih storitev opozori, naj za potrebe izvajanja dimnikarskih storitev zagotovi pogoje za trajno neoviran, prost in varen dostop do naprav iz 2.člena te uredbe.
(9)Dimnikarska družba, ki je izbrana za skupne dele in skupne naprave večstanovanjske stavbe, opravi prvi pregled novih ali rekonstruiranih ter izredni pregled vseh naprav v stavbi, tudi če ima uporabnik dimnikarskih storitev za malo kurilno napravo v stanovanju večstanovanjske stavbe izbrano drugo dimnikarsko družbo, kot je izbrana za dimnikarske storitve na skupnih delih in skupnih napravah večstanovanjske stavbe.
6.člen
(vsebina prvega pregleda)
(1)Pri prvem pregledu dimnikar preveri, da:
- pri normalni uporabi naprav ni nevarnosti za požar,
- pri normalni uporabi naprav ni nevarnosti za zastrupitev z ogljikovim oksidom, nastalim pri zgorevanju goriv,
- pri normalni uporabi malih kurilnih naprav druge emisije snovi z dimnimi plini v zrak ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti in
- so z vidika izpolnjevanja osnovnih zahtev in neoporečnega obratovanja naprave pravilno vgrajene ter zagotavljajo neoporečno obratovanje.
(2)Dimnikar izvede prvi pregled naprav na novih ali rekonstruiranih napravah ne glede na to, ali je za stavbo potrebno uporabno dovoljenje.
(3)Pri prvem pregledu dimovodne naprave, na katero naprave niso priključene, se preverja in ugotavlja izpolnjevanje osnovnih zahtev na podlagi zakona, ki ureja dimnikarske storitve, glede na načrtovano uporabo ali namembnost dimovodne naprave, ki izhaja iz tehničnih lastnosti, in glede na izvedeno vgradnjo.
(4)Če na napravah niso ugotovljene pomanjkljivosti, uporabnik dimnikarskih storitev za novo ali rekonstruirano napravo pridobi pozitiven zapisnik o prvem pregledu, s katerim dokazuje, da naprave izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena. Pozitivni zapisnik je pogoj za obratovanje male kurilne naprave. Uporabnik dimnikarskih storitev mora do izvedbe prvega pregleda hraniti vso dokumentacijo, ki jo je prejel od prodajalca naprave oziroma osebe, ki je napravo vgradila.
(5)Dimnikarska družba ob izvedbi prvega pregleda zaradi ugotavljanja izpolnjevanja osnovnih zahtev v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, od uporabnika dimnikarskih storitev pridobi osnovne podatke o uporabniku dimnikarskih storitev in podatke o napravah, glede na vrsto naprave:
- izjave o lastnostih,
- izjave o skladnostih,
- certifikate,
- navodila proizvajalcev,
- napisne tablice za male kurilne in dimovodne naprave,
- račune o nabavi in o izvedbi vgradnje ali namestitve naprav, s katerimi se dokazuje datum nabave oziroma vgradnje ter naziv prodajalca ali izvajalca del,
- izjave o pravilni vgradnji ali namestitvi naprav, iz katerih tudi izhaja, da izvajalec del izpolnjuje zahteve glede ustrezne usposobljenosti iz predpisov o obrtnih dejavnostih, in
- druge podatke, potrebne za izvedbo prvega pregleda.
(6)Dimnikarska družba skupaj z zapisnikom o prvem pregledu hrani dvojnik dokumentacije s podatki iz prejšnjega odstavka.
(7)Prvi pregled naroči uporabnik dimnikarskih storitev, za skupne dele stavbe v večstanovanjski stavbi pa upravnik stavbe ali predstavnik etažnih lastnikov.
7.člen
(obseg storitve prvega pregleda)
(1)Obseg prvega pregleda naprav je določen v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2)Dimnikar v okviru prvega pregleda preverja osnovne zahteve, ki jih morajo vgrajene dimovodne naprave izpolnjevati v povezavi s stavbo, v katero so vgrajene in skupaj z malimi kurilnimi, prezračevalnimi in pomožnimi napravami tvorijo sklop oziroma neločljivo celoto ter so opredeljene v izjavi o lastnostih posamezne dimovodne naprave, v pravilih stroke ter v standardih SIST EN 13384 – Dimniki – računske metode termodinamike in SIST EN 15287 – Dimniki – Projektiranje, vgradnja in pregled dimnikov, opisane pa so v standardu SIST EN 1443 – Dimovodne naprave – Splošne zahteve.
8.člen
(zapisnik o prvem pregledu)
(1)Zapisnik iz prvega odstavka 5.člena te uredbe dimnikar izda ali pošlje v roku 10 delovnih dni od izvedbe prvega pregleda.
(2)Dimnikar v zapisniku o prvem pregledu navede morebitne pomanjkljivosti in uporabniku dimnikarskih storitev predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti v skladu z drugim odstavkom 5.člena te uredbe.
(3)Če uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti, ugotovljenih pri prvem pregledu, ni odpravil, dimnikar po opravljenem kontrolnem pregledu izda negativen zapisnik, v katerem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji.
(4)Dimnikar v zapisniku o prvem pregledu v skladu s pravili stroke natančno navede, v katerem delu je kršena projektna ali tehnična dokumentacija in niso upoštevana navodila proizvajalca oziroma v katerem delu niso izpolnjene osnovne zahteve ali pogoji za neoporečno obratovanje.
(5)Če je bila vgradnja ali rekonstrukcija naprav izvedena kot samogradnja uporabnika dimnikarskih storitev, dimnikar navedeno okoliščino zapiše v zapisnik o prvem pregledu.
(6)Vsebina zapisnika o prvem pregledu male kurilne naprave je določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe. Obrazec zapisnika o prvem pregledu male kurilne naprave je določen v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
9.člen
(vsebina rednega pregleda)
Redni pregled naprav je pregled, s katerim dimnikar ugotovi stanje in primernost obstoječih naprav za nadaljnjo neoporečno in varno obratovanje in s katerim ugotovi morebitne spremembe in pomanjkljivosti v pogojih obratovanja naprav iz 2.člena te uredbe.
10.člen
(obseg storitve rednega pregleda)
(1)Obseg rednega pregleda naprav je določen v prilogi5, ki je sestavni del te uredbe.
(2)Redni pregled se na napravah izvaja v rokih, določenih v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.
(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko pristojna inšpekcija iz razlogov iz tretjega odstavka 20.člena te uredbe zahteva pogostejše izvajanje rednega pregleda.
(4)Če dimnikar pri izvajanju rednega pregleda ugotovi, da obstoječe naprave po pravilih stroke niso neoporečne za obratovanje in da je za določitev vseh morebitnih pomanjkljivosti potreben obsežnejši pregled, kot ga obsega redni pregled, dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev predlaga izvedbo dodatnih postopkov in vsebin izrednega pregleda iz prve alineje prvega odstavka 13.člena te uredbe. Če uporabnik dimnikarskih storitev zavrne izvedbo izrednega pregleda iz prejšnjega stavka, dimnikar na podlagi zapisnika o rednem pregledu o ugotovitvah takoj seznani pristojno inšpekcijo.
(5)Dimnikarska družba pri rednem pregledu preveri podatke iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev in njihovo skladnost z dejanskim stanjem ter v primeru neskladnosti vnese spremembe podatkov v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
11.člen
(zapisnik o rednem pregledu)
(1)Dimnikar takoj ob pregledu izda zapisnik o rednem pregledu iz prvega odstavka 5.člena te uredbe.
(2)Dimnikar izda uporabniku dimnikarskih storitev v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti na napravah negativen zapisnik in mu predlaga odpravo pomanjkljivosti v roku iz drugega odstavka 5.člena te uredbe.
(3)Če dimnikar pri kontrolnem pregledu ugotovi, da pomanjkljivosti niso odpravljene, izda zapisnik, v katerem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji.
(4)Vsebina zapisnika o rednem pregledu male kurilne naprave je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika o rednem pregledu male kurilne naprave je določen v prilogi4 te uredbe.
12.člen
(vsebina izrednega pregleda)
(1)Izredni pregled naprav je pregled obstoječih naprav po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev.
(2)Če pristojni inšpektor ugotovi, da je treba izvesti izredni pregled, njegovo izvedbo odredi z odločbo uporabniku dimnikarskih storitev.
(3)Izredni pregled se opravlja zaradi ugotavljanja odprave ugotovljenih pomanjkljivosti, po izrednih dogodkih ali po ponovni aktivaciji neaktivnih naprav in zaradi ugotavljanja uporabe nedovoljenega goriva.
(4)Izredni pregled naprav zaradi ugotavljanja pomanjkljivosti, ki vplivajo na varstvo pred požarom, se izvede na podlagi zahteve inšpekcije, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Izredni pregled zaradi ugotavljanja pomanjkljivosti, ki vplivajo na emisije snovi v zrak z dimnimi plini ali na tveganje za okolje zaradi onesnaženja z gorivi ali ostanki zgorevanja ali na tveganje za zdravje in življenje ljudi, ali če obstaja sum, da gre za uporabo nedovoljenih energentov v mali kurilni napravi, se izvede na podlagi zahteve inšpekcije, pristojne za okolje.
(5)Stroške izrednega pregleda zaradi ugotavljanja izvedbe z odločbo odrejenih ukrepov s strani inšpektorja plača uporabnik dimnikarskih storitev.
(6)Če ne gre za primer iz prejšnjega odstavka, plača stroške izrednega pregleda, opravljenega na podlagi inšpekcijske odločbe, uporabnik, če so ugotovljene pomanjkljivosti. V primeru, ko ugotovljenih pomanjkljivosti ni in je bil izredni pregled odrejen na zahtevo inšpektorja, plača stroške izrednega pregleda, opravljenega na podlagi inšpekcijske odločbe, pristojna inšpekcija. V primeru, ko ugotovljenih nepravilnosti ni in je bil izredni pregled opravljen na osnovi odločbe inšpektorja, izdane na predlog dimnikarja, stroške izrednega pregleda nosi dimnikarska družba.
13.člen
(obseg storitve izrednega pregleda)
Izredni pregled male kurilne naprave in z njo povezanih dimovodnih naprav, prezračevalnih naprav in pomožnih naprav je:
- pregled, ki je po postopku in vsebini enak prvemu pregledu, ob tem da se opravi na obstoječih napravah,
- pregled, ki obsega zgolj del postopkov in vsebin prvega pregleda,
- pregled, ki obsega odvzem vzorca za presojo uporabe nedovoljenega goriva v kurilni napravi, ali
- kontrolni pregled.
14.člen
(zapisnik o izrednem pregledu)
(1)Dimnikar izda ali pošlje zapisnik o izrednem pregledu iz prvega odstavka 5.člena te uredbe v roku 10 delovnih dni od izvedbe izrednega pregleda. Če je dimnikar izvedel izredni pregled na zahtevo pristojne inšpekcije, z zapisnikom seznani tudi njo.
(2)Za zapisnik o izrednem pregledu se smiselno uporabljajo določbe 8.člena te uredbe.
(3)Dimnikar navede morebitne pomanjkljivosti v zapisniku o izrednem pregledu in uporabniku dimnikarskih storitev predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti v skladu z drugim odstavkom 5.člena te uredbe.
(4)Če uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti, ugotovljenih pri izrednem pregledu ni odpravil, dimnikar po opravljenem kontrolnem pregledu, izda negativen zapisnik, v katerem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji.
(5)Dimnikar v zapisniku o izrednem pregledu skladno s pravili stroke natančno navede, v katerem delu je kršena projektna ali tehnična dokumentacija in niso upoštevana navodila proizvajalca oziroma v katerem delu niso izpolnjene osnovne zahteve ali pogoji za neoporečno obratovanje.
(6)Vsebina zapisnika o izrednem pregledu male kurilne naprave je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika o izrednem pregledu male kurilne naprave je določen v prilogi4 te uredbe.
15.člen
(pregled v primeru izrednega dogodka)
(1)Uporabnik dimnikarskih storitev pred uporabo naprav po izrednem dogodku, ki ga predstavljata dimniški požar in vklop javljalnika prisotnosti ogljikovega oksida, obvesti izbrano dimnikarsko družbo in ji omogoči, da pred ponovno uporabo naprav opravi izredni pregled.
(2)Če izbrana dimnikarska družba izjemoma ne more zagotoviti pregleda iz prejšnjega odstavka, opravi pregled druga dimnikarska družba, s katero izbrana dimnikarska družba sodeluje na podlagi pogodbe.
(3)Dimnikar v okviru pregleda iz prvega odstavka tega člena izvede storitev izrednega pregleda in v primeru dimniškega požara tudi čiščenje naprav. Dimnikar uporabi vso razpoložljivo opremo, da ugotovi, ali so naprave še primerne za nadaljnje neoporečno obratovanje.
(4)Dimnikar po izvedbi pregleda v primeru izrednega dogodka izda zapisnik iz prvega odstavka 5.člena te uredbe z ugotovitvami o pomanjkljivostih in vzrokih izrednega dogodka. S podpisom dimnikar jamči, da mala kurilna naprava izpolnjuje zahtevane pogoje obratovanja in je varna za normalno uporabo, kot določa 16. točka 3.člena te uredbe.
16.člen
(odvzem vzorca za presojo uporabe nedovoljenega goriva v mali kurilni napravi)
(1)Če dimnikar pri izvajanju storitev oceni, da uporabnik dimnikarskih storitev v mali kurilni napravi uporablja nedovoljeno gorivo, o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.
(2)Izredni pregled nedovoljene uporabe male kurilne naprave iz tretje alineje 13.člena te uredbe vključuje kontrolno kemično analizo pepela in oblog iz male kurilne naprave ter iz pripadajočih dimovodnih naprav, s čimer se določi skladnost uporabljenega trdnega goriva s trdnim gorivom, ki se lahko uporablja v mali kurilni napravi v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak z dimnimi plini iz malih kurilnih naprav.
(3)Kontrolna kemična analiza vzorca iz prejšnjega odstavka mora obsegati analizo onesnaženosti pepela in oblog z arzenom, bakrom, kadmijem, kromom in svincem. Za analizirani vzorec se določi tudi faktor toksične ekvivalentnosti.
(4)Kontrolno kemično analizo izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa, ki je pristojen za izdelavo ocene odpadka v skladu s predpisom o izdelavi ocene odpadka pred odlaganjem, izdelavo ocene nevarnega odpadka pred sežiganjem ter izvedbo kontrolne kemične analize odpadkov. Za določitev faktorja toksične ekvivalentnosti se smiselno uporablja Uredba Komisije (EU) 2017/644 z dne 5.aprila 2017 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za nadzor vsebnosti dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v nekaterih živilih ter razveljavitvi Uredbe (EU) št.589/2014 (UL L št.92 z dne 6.4. 2017, str. 9).
(5)Za namen iz prvega odstavka tega člena pooblaščeni izvajalec iz prejšnjega odstavka ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima akreditacijsko listino za vzorčenje po standardu SIST EN 14899 – Karakterizacija odpadkov – Vzorčenje odpadkov – Okvirno navodilo za pripravo in uporabo načrta vzorčenja, v prisotnosti dimnikarja odvzame vzorec pepela in oblog. Če vzorec odvzame pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ima akreditacijsko listino, se vzorec pepela in oblog preda pooblaščenemu izvajalcu iz prejšnjega odstavka.
(6)S kontrolno kemično analizo pepela iz male kurilne naprave se dokaže uporaba neprimernega goriva v mali kurilni napravi, če vsaj ena od izmerjenih vrednosti težkih kovin ali faktor toksične ekvivalentnosti preseže mejno vrednost na količino pepela, ki je za:
- arzen 25 mg/kg;
- baker 250 mg/kg;
- kadmij 25 mg/kg;
- krom 375 mg/kg;
- svinec 375 mg/kg;
- faktor toksične ekvivalentnosti 500 ng/kg.
(7)S kontrolno kemično analizo oblog iz male kurilne naprave ter iz pripadajočih dimovodnih naprav se dokaže uporaba neprimernega goriva v mali kurilni napravi, če vsaj ena od izmerjenih vrednosti težkih kovin ali faktor toksične ekvivalentnosti preseže mejno vrednost na količino oblog, ki je za:
- arzen 250 mg/kg;
- baker 750 mg/kg;
- kadmij 250 mg/kg;
- krom 375 mg/kg;
- svinec 750 mg/kg;
- faktor toksične ekvivalentnosti 750 ng/kg.
(8)Pooblaščeni izvajalec po opravljeni analizi preda rezultate analize inšpekciji, pristojni za okolje, in z njimi pisno seznani uporabnika dimnikarskih storitev.
17.člen
(mala kurilna naprava, ki se ne uporablja, in mala kurilna naprava, ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev)
(1)Mala kurilna naprava, ki se ne uporablja, je naprava, za katero je uporabnik dimnikarskih storitev dimnikarski družbi v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, posredoval pisno izjavo, da je ne uporablja, tehnično pa je v takšnem stanju, da jo je mogoče uporabiti.
(2)Dimnikarska družba po prejetju pisne izjave iz prejšnjega odstavka opravi pregled, s katerim preveri dejansko neuporabo male kurilne naprave. Dimnikarska družba pri tem pregledu v zapisnik zapiše tehnične podatke naprav ter način ogrevanja in priprave tople sanitarne vode v stavbi oziroma stanovanjski enoti, iz česar mora izhajati, da predmetna mala kurilna naprava ni nujno potrebni vir toplotne energije.
(3)Dimnikar ob pregledu male kurilne naprave, ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, ugotovi in v zapisnik zapiše:
- ali ima mala kurilna naprava na trdno gorivo odstranjen povezovalni dimovod in ali je priključek na dimovodno tuljavo dimovodne naprave plinotesno zaprt,
- ali je pri mali kurilni napravi na tekoče gorivo odstranjen vsaj dovod goriva, v posameznih primerih pa iz varnostnih razlogov tudi povezovalni dimovod, priključek na dimovodno tuljavo dimovodne naprave pa je plinotesno zaprt, kar omogoča na primer priključitev druge male kurilne naprave na isto dimovodno tuljavo, in
- ali je pri mali kurilni napravi na plinasto gorivo zapečaten vsaj dovod goriva, in sicer s strani pooblaščene osebe, v posameznih primerih pa iz varnostnih razlogov odstranjen tudi povezovalni dimovod, kar omogoča na primer priključitev druge male kurilne naprave na isto dimovodno tuljavo.
(4)Pred ponovno uporabo male kurilne naprave, ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, uporabnik dimnikarskih storitev v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, omogoči prvi pregled.
(5)Naprave, ki se ne uporabljajo in za katere uporabnik dimnikarskih storitev o njihovem nedelovanju ni obvestil dimnikarske družbe v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, se redno pregledajo v rokih, ki so določeni v prilogi 6 te uredbe.
(6)Mala kurilna naprava, ki je v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev vpisana kot naprava, ki se ne uporablja ali ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, ne sme obratovati.
18.člen
(čiščenje naprav)
(1)Čiščenje se izvaja kot redno in izredno mehansko, generalno čiščenje naprav in čiščenje prezračevalnih naprav ter čiščenje ob izrednih dogodkih.
(2)Dimnikarska družba lahko s predhodnim obvestilom predlaga uporabniku dimnikarskih storitev termin izvajanja čiščenja. Čiščenje se lahko opravi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev, lahko pa njegovo izvedbo na predlog dimnikarja zahteva pristojni inšpektor.
(3)Dimnikar izda uporabniku dimnikarskih storitev po vsakem opravljenem čiščenju podpisan zapisnik o čiščenju. Vsebina zapisnikov o čiščenju je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika o čiščenju naprave je določen v prilogi4 te uredbe.
19.člen
(redno mehansko čiščenje naprav)
(1)Redno mehansko čiščenje se na napravah iz 2.člena te uredbe izvaja v rokih, ki so določeni v prilogi 6 te uredbe.
(2)Obseg rednega mehanskega čiščenja naprav je določen v prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe.
(3)Redno mehansko čiščenje se v okviru dimnikarskih storitev ne opravlja na malih kurilnih napravah izvedbe »A«.
(4)Redno mehansko čiščenje se v okviru dimnikarskih storitev ne opravlja na plinskih malih kurilnih napravah izvedb »B« in »C« z atmosferskim gorilnikom z ali brez ventilatorja, če bi s poseganjem v naprave zaradi izvedbe mehanskega čiščenja spremenili na primer pogoje obratovanja in nastavitev procesa zgorevanja.
(5)Upravnik ali predstavnik etažnih lastnikov pri rednem čiščenju v večstanovanjskih stavbah omogoči redno čiščenje na skupnih delih stavbe.
20.člen
(pogostejše čiščenje naprav)
(1)Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena se pogostejše čiščenje opravlja v primerih, ko so presežene mejne vrednosti emisij snovi z dimnimi plini, ali iz drugih razlogov, zaradi katerih so obloge na površinah za čiščenje povečane.
(2)Pogostejše čiščenje se opravlja v enkrat krajših časovnih presledkih, kot jih določa ta uredba za redno mehansko čiščenje, in sicer za obdobje do odprave pomanjkljivosti, zaradi katerih nastajajo povečane obloge.
(3)Pomanjkljivosti, zaradi katerih dimnikar pogosteje izvaja čiščenje, so:
(4)Pogostejše čiščenje iz razlogov iz prejšnjega odstavka predlaga dimnikar ali zahteva pristojni inšpektor, dimnikar pa ga lahko opravi tudi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev.
21.člen
(čiščenje naprav v občasnem obratovanju)
(1)Na malih kurilnih napravah v občasnem obratovanju se v času obratovanja čiščenje izvaja v rokih, ki so določeni v prilogi 6 te uredbe.
(2)Če se režim uporabe naprave iz občasne uporabe spremeni v redno uporabo, za katero je določeno pogostejše čiščenje naprave, uporabnik dimnikarskih storitev to takoj sporoči dimnikarski družbi.
22.člen
(odstranjevanje katranskih oblog)
(1)Dimnikar izvede odstranjevanje katranskih oblog po naročilu ali s privoljenjem uporabnika dimnikarskih storitev ali na zahtevo pristojnega inšpektorja. Odstranjevanje katranskih oblog je lahko mehansko, kemično ali z izžiganjem ter drugimi postopki oziroma s kombinacijo navedenih postopkov. Če je bilo odstranjevanje katranskih oblog opravljeno v rokih, ki veljajo za redno čiščenje, se šteje, da je bilo opravljeno tudi redno čiščenje.
(2)Odstranjevanje katranskih oblog s površin za čiščenje s kemičnimi postopki ali z izžiganjem se opravi, če katranskih oblog ni mogoče odstraniti z orodjem za mehansko čiščenje oziroma če je za odstranjevanje oblog s kemičnimi postopki ali z izžiganjem potreben bistveno krajši čas kot za mehansko čiščenje.
(3)Uporabnik dimnikarskih storitev na podlagi rednega ali izrednega pregleda dimnikarja ali odločbe pristojnega inšpektorja odpravi vzroke za nastajanje katranskih oblog.
(4)Izžiganje izvaja dimnikar po področjih, praviloma od ustja dimovodne naprave proti iztočnim vratcem dimovodne naprave.
(5)Če se katranske obloge odstranjujejo z izžiganjem, je treba zagotoviti, da:
- dimnikar pred izžiganjem katranskih oblog v dimovodni tuljavi o času in kraju izvajanja te storitve obvesti regijski center za obveščanje na številko 112,
- se obloge ne izžigajo v mraku, ponoči, ob močnem vetru, izredno suhem vremenu ali izredno mrzlem vremenu oziroma v primerih, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost na tem območju,
- ima dimnikar v neposredni bližini izvajanja izžiganja vsaj dva gasilnika na prah (6 EG) ali dva gasilnika na CO2 (5EG), ki sta potrebna za gašenje v primeru čezmerne intenzivnosti gorenja oblog v dimovodni napravi ali druge požarne nevarnosti,
- uporabnik dimnikarskih storitev in upravnik v primeru izžiganja dimnika ali tuljave v večstanovanjskem objektu zagotovita dostop v vsa stanovanja in prostore na vertikali, skozi katere poteka dimovodna naprava, z namenom preverjanja morebitnih poškodb na stenah dimovodne naprave in preverjanja požarne varnosti,
- dimnikar pred izžiganjem katranskih oblog preveri stanje naprav in stavbe glede požarne varnosti in se na tej podlagi odloči za izžiganje,
- dimnikar izžiganja ne opravi oziroma da preneha z izžiganjem oblog, če ugotovi, da bi lahko prišlo do prevelikih poškodb naprav, ki jih izžiga, ali prevelike požarne nevarnosti,
- po končanem izžiganju dimnikar preveri, ali obstaja morebitna požarna nevarnost in o končanem izžiganju obvesti regijski center za obveščanje na številko 112.
(6)Po končanem izžiganju dimnikar s kamero pregleda notranje stene dimovodne tuljave, da ugotovi morebitne poškodbe in uporabnost dimovodne naprave po izžiganju.
23.člen
(generalno čiščenje malih kurilnih naprav)
(1)Generalno čiščenje malih kurilnih naprav je čiščenje malih kurilnih naprav nazivne toplotne moči nad 50 kW, ki ga dimnikar izvede v rokih, določenih v prilogi 6 te uredbe.
(2)Če se mala kurilna naprava redno čisti samo enkrat na leto, se takrat opravi tudi generalno čiščenje.
(3)Generalno čiščenje se lahko opravi tudi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev ali na zahtevo:
- inšpekcije, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če je generalno čiščenje potrebno zaradi pomanjkljivosti, ki vplivajo na varstvo pred požarom, ali
- inšpekcije, pristojne za okolje, če je generalno čiščenje potrebno zaradi pomanjkljivosti, ki vplivajo na emisije snovi v zrak z dimnimi plini ali na tveganje za okolje zaradi onesnaženja z gorivi ali ostanki zgorevanja.
(4)Inšpektor zahteva generalno čiščenje, če sam ugotovi pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka ali če tako odloči na predlog dimnikarja.
(5)Generalno čiščenje se ne izvaja v času kurilne sezone, če se naprava uporablja redno, razen če generalno čiščenje zahteva uporabnik dimnikarskih storitev ali pristojni inšpektor.
(6)Na zahtevo uporabnika dimnikarskih storitev se po generalnem čiščenju opravi tudi protikorozijska zaščita male kurilne naprave.
24.člen
(kemično čiščenje naprav)
(1)Namesto mehanskega čiščenja se lahko po presoji dimnikarja opravi tudi kemično čiščenje, če uporabnik dimnikarskih storitev s tem soglaša.
(2)Obseg kemičnega čiščenja naprav je določen v prilogi 7 te uredbe.
(3)Kemično čiščenje naprav se opravi v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Če pri kemičnem čiščenju naprav nastanejo nevarni odpadki, dimnikarska družba kot imetnik teh odpadkov ravna z njimi v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
25.člen
(redno mehansko čiščenje malih kurilnih in dimovodnih naprav na plinasto gorivo)
Redno mehansko čiščenje malih kurilnih in dimovodnih naprav na plinasto gorivo z medijem za prenos toplote na primer kotlov in grelnikov zraka ter ventilatorskih gorilnikov se opravi enkrat na leto, če se ob rednem pregledu ugotovi, da je čiščenje potrebno.
26.člen
(redno mehansko čiščenje malih kurilnih in dimovodnih naprav s kombinirano uporabo goriv)
Če mala kurilna naprava obratuje s kombinirano uporabo goriv, se redno mehansko čiščenje opravlja v rokih, ki veljajo za gorivo s pogostejšim čiščenjem, če se to gorivo uporablja več kot tri mesece v kurilni sezoni.
27.člen
(mehansko čiščenje prezračevalnih naprav)
(1)Mehansko čiščenje prezračevalnih naprav, ki so namenjene dovodu zgorevalnega zraka, se opravi, če dimnikar ob rednem pregledu naprav iz 2.člena ugotovi, da je čiščenje potrebno.
(2)Na prezračevalnih napravah s prisilnim prezračevanjem se, kakor na prezračevalnih napravah z naravnim prezračevanjem, mehansko čiščenje opravlja samo na prezračevalnih tuljavah in kanalih.
(3)Če dimnikar oceni, da je postopek ugotavljanja potrebnosti mehanskega čiščenja v okviru rednega pregleda časovno daljši kot izvedba mehanskega čiščenja, se opravi mehansko čiščenje. To zlasti velja za prezračevalne naprave, če niso vertikalne, če dimenzijsko odstopajo od standardnih izvedb, če imajo majhen svetli presek, če so težje dostopne za izvajanje rednega pregleda in podobno oziroma pri katerih ni mogoče na enostaven način brez dodatne posebne opreme ali večje porabe časa preveriti potrebe po čiščenju.
(4)Namen izvedbe mehanskega čiščenja prezračevalnih naprav je zagotoviti neoviran dovod zgorevalnega zraka in zraka za prezračevanje prostora z malo kurilno napravo ali za prezračevanje sosednjih povezanih prostorov.
(5)Čiščenje prezračevalnih naprav za prezračevanje bivalnih, poslovnih in drugih prostorov brez malih kurilnih naprav se opravi le po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev.
28.člen
(splošne določbe meritev emisij snovi in toplotnih izgub z dimnimi plini)
(1)Meritev emisij snovi z dimnimi plini v zrak na malih kurilnih napravah obsega ugotavljanje rokov merjenja, metodologijo vzorčenja in merjenja emisije snovi z dimnimi plini v zrak, vrednotenje izmerjenih vrednosti, izdajo zapisnikov o izvedenih meritvah in vrste podatkov o malih kurilnih napravah ter opravljenih meritvah emisije snovi z dimnimi plini v zrak, ki jih dimnikarska družba vpiše v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(2)Dimnikar izvede meritev emisij snovi z dimnimi plini v zrak z namenom preprečevanja obratovanja novih ali rekonstruiranih malih kurilnih naprav in obratovanja obstoječih, ki bi presegale mejne vrednosti emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini, ter z namenom preprečevanja neustreznih nastavitev parametrov zgorevanja, slabega vzdrževanja ali delovanja poškodovanih naprav.
(3)Rezultati meritev so osnova za določitev morebitnega pogostejšega izvajanja posameznih dimnikarskih storitev iz razlogov iz tretjega odstavka 20.člena te uredbe.
(4)Z rezultati meritev dimnikar seznani uporabnika dimnikarskih storitev, dimnikarska družba pa jih vpiše v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(5)Meritve emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini se opravijo v času uporabe, kar pomeni v času kurilne sezone, zunaj kurilne sezone pa le, če se mala kurilna naprava uporablja vse leto.
29.člen
(izvedba meritev emisij snovi)
(1)Izvedba meritev emisij snovi z dimnimi plini obsega:
1. merjenje in vrednotenje emisijskih parametrov, vključno z merjenjem parametrov stanja dimnih plinov in ugotavljanjem obratovalnega stanja naprav,
2. merjenje toplotne izgube z dimnimi plini,
3. izdelavo zapisnika o opravljenem merjenju emisije snovi v zrak iz male kurilne naprave.
(2)Emisijski parametri so vsebnost in količina snovi v dimnih plinih, parametri stanja dimnih plinov in obratovalni parametri male kurilne naprave, ki so predmet meritev.
(3)Parametri iz prejšnjega odstavka so:
1. na malih kurilnih napravah na tekoča in plinasta goriva:
2. na malih kurilnih napravah na trdna goriva:
(4)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pri izvedbi prvih meritev emisij snovi z dimnimi plini iz 32.člena te uredbe ne izvajajo meritve:
- vsebnosti dušikovih oksidov na novih malih kurilnih napravah na tekoča in plinasta goriva ter
- črnine dimnih plinov na novih malih kurilnih napravah na trdna goriva.
V okviru rednih meritev v rokih, ki so določeni v prilogi 6 te uredbe, se meritve v tem odstavku navedenih parametrov na teh napravah pričnejo izvajati po petih letih od vgradnje male kurilne naprave.
(5)Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se meritve emisij snovi v zrak z dimnimi plini ne izvajajo na enosobnih malih kurilnih napravah na trdno gorivo:
- ki so navedene v točkah 3.1 do 3.6 tabele meritev v prilogi 6 te uredbe ter
- ki so bile izdelane ali vgrajene pred 1.januarjem 1960.
(6)Meritve se izvedejo na način in v obsegu iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe. Meritve se izvajajo v skladu s standardizacijskima dokumentoma, ki urejata merjenje emisij snovi z dimnimi plini na malih kurilnih napravah.
(7)Dimnikar izda uporabniku dimnikarskih storitev na podlagi opravljenih meritev podpisan zapisnik o meritvah. V zapisniku se opredeli, ali je naprava neoporečna za obratovanje. Če so naprave neoporečne za obratovanje, se izda pozitiven zapisnik. Zapisniku se priloži kopija izpisa izmerjenih veličin iz merilne naprave.
(8)Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev z zapisnikom predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti.
(9)Uporabnik dimnikarskih storitev v roku iz prejšnjega odstavka odpravi pomanjkljivosti. Uporabnik dimnikarskih storitev takoj po odpravi pomanjkljivosti, ki so pomenile veliko nevarnost, in najkasneje v roku 10 dni po odpravi pomanjkljivosti pozove dimnikarsko družbo h kontrolnemu pregledu in ji omogoči, da ga opravi. Če se pri tem pregledu z meritvijo izkaže, da uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti ni odpravil v roku iz prejšnjega odstavka, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo. Če uporabnik dimnikarskih storitev po preteku predlaganega roka ne pozove dimnikarske družbe k pregledu, ta pisno pozove uporabnika dimnikarskih storitev, da ji v roku sedmih dni sporoči, ali je odpravil predlagane pomanjkljivosti. Če uporabnik sporoči, da pomanjkljivosti ni odpravil, oziroma se na poziv ne odzove, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.
(10)Uporabnik dimnikarskih storitev zagotovi, da meritev, ki se je začela oziroma se vodi na napravah, na katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti, opravi in zaključi dimnikarska družba, ki je pregled začela, ne glede ne morebitno kasnejšo menjavo dimnikarske družbe.
(11)Dimnikarska družba pri meritvi iz prejšnjega odstavka vnese podatke o odpravljenih pomanjkljivostih v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(12)Če odprava pomanjkljivosti ni mogoča na noben drug način, uporabnik dimnikarskih storitev, pri katerem so bile pri izvedbi meritve ugotovljene pomanjkljivosti, zagotovi odpravo pomanjkljivosti z ukrepi zamenjave ali vgradnje dodatnih pomožnih naprav male kurilne naprave brez spremembe osnovnega proizvoda ali z vgradnjo naprave za čiščenje dimnih plinov.
(13)Meritve toplotnih izgub z dimnimi plini se izvedejo pri nazivni moči.
(14)Izmerjena vrednost emisijskega parametra je vrednost, ki se prebere iz merilne naprave in običajno vključuje kalibracijo merilne naprave ter pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca dimnih plinov ali za čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca dimnih plinov.
30.člen
(merilno mesto)
(1)Merilno mesto je določeno v prilogi 8 te uredbe.
(2)Če mala kurilna naprava nima merilnega mesta, ga lahko za potrebe izvedbe meritev izvede dimnikar ali uporabnik dimnikarskih storitev na pobudo dimnikarja.
31.člen
(merilna oprema)
(1)Meritve emisijskih parametrov se v skladu s stanjem tehnike izvajajo s standardiziranimi merilnimi metodami z merilno opremo, izdelano po standardu SIST EN 50379 – Specifikacija za prenosne električne naprave za merjenje parametrov vnetljivosti izpušnega plina grelnih naprav.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek merilna oprema za merjenje naslednjih emisijskih parametrov ni izdelana po standardu SIST EN 50379:
- dimno število,
- oljni derivati za tekoča goriva,
- črnina dimnih plinov,
- vsebnost vode v gorivu.
(3)Za merilno opremo iz prvega odstavka tega člena je treba enkrat letno izvesti kalibracijo po navodilih proizvajalca te opreme.
(4)Dimnikarska družba pridobi poročilo o rezultatih letnega preizkušanja merilne opreme in o rezultatih kalibracije merilne opreme.
32.člen
(prve meritve emisij snovi z dimnimi plini)
(1)Prve meritve po vgradnji naprav naroči uporabnik dimnikarskih storitev, lahko pa njihovo izvedbo na predlog dimnikarja zahteva pristojni inšpektor.
(2)Prve meritve emisij snovi z dimnimi plini so dimnikarska storitev, ki se opravi najkasneje v roku treh mesecev od začetka obratovanja:
- ob prvi uporabi nove male kurilne naprave,
- po zagonu male kurilne naprave po vgradnji,
- po rekonstrukciji ali
- po prvem zagonu naprave za čiščenje dimnih plinov iz male kurilne naprave na trdna goriva.
(3)Dimnikarska družba s prvimi meritvami preveri, ali na novo vgrajene ali rekonstruirane male kurilne naprave presegajo mejne vrednosti emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini glede na mejne vrednosti, določene v predpisu o emisijah snovi z dimnimi plini v zrak iz malih kurilnih naprav.
33.člen
(občasne meritve emisij snovi z dimnimi plini)
(1)Dimnikar z občasno meritvijo emisij snovi z dimnimi plini preveri, ali obstoječe male kurilne naprave presegajo mejne vrednosti emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini, določene v predpisu, ki ureja emisije snovi v zrak z dimnimi plini iz malih kurilnih naprav.
(2)Občasne meritve emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini se opravijo v rokih iz priloge 6 te uredbe po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev, lahko pa njihovo izvedbo na predlog dimnikarja zahteva pristojni inšpektor.
34.člen
(izredne meritve emisij snovi z dimnimi plini)
(1)Izvedba izrednih meritev emisij snovi z dimnimi plini je enaka kot pri prvih meritvah, le da gre v tem primeru za obstoječe naprave.
(2)Izvedbo izrednih meritev naroči uporabnik dimnikarskih storitev.
(3)Če pristojni inšpektor na predlog dimnikarja ugotovi potrebo po izrednih meritvah emisij snovi z dimnimi plini, njihovo izvedbo odredi z odločbo uporabniku dimnikarskih storitev.
(4)Stroške izrednih meritev emisij snovi z dimnimi plini, opravljenih na podlagi inšpekcijske odločbe, plača uporabnik dimnikarskih storitev, če so ugotovljene pomanjkljivosti. Če ugotovljenih pomanjkljivosti ni in so bile izredne meritve emisij snovi z dimnimi plini odrejene na zahtevo inšpektorja samega, plača stroške izrednih meritev emisij snovi z dimnimi plini, opravljenih na podlagi inšpekcijske odločbe, pristojna inšpekcija. Če ugotovljenih nepravilnosti ni in so bile izredne meritve opravljene na osnovi odločbe inšpektorja, izdane na predlog dimnikarja, stroške izredne meritve nosi dimnikarska družba.
35.člen
(zapisnik o meritvah)
(1)Če so pri meritvi emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini ugotovljene pomanjkljivosti, dimnikar izda negativen zapisnik z navedbo roka odprave preseganja vrednosti v skladu z drugim odstavkom 5.člena te uredbe.
(2)Če pomanjkljivosti ob kontrolnem pregledu niso odpravljene, dimnikar izda negativen zapisnik, v katerem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji.
(3)Vsebina zapisnika o meritvah na mali kurilni napravi je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika o meritvah na mali kurilni napravi je določen v prilogi 4 te uredbe.
36.člen
(kvaliteta goriva na malih kurilnih napravah na trdna goriva)
(1)V okviru meritev emisij snovi z dimnimi plini v zrak se izvaja tudi kontrola vlažnosti drv in preverja primernost velikosti polen za enostavna kurišča oziroma granulacija goriva glede na zahteve proizvajalca male kurilne naprave.
(2)Granulacija trdnega goriva, ki se uporablja za kurjenje v posamezni mali kurilni napravi, mora biti take velikosti, kot jo določa proizvajalec male kurilne naprave.
37.člen
(občasne meritve emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini na malih kurilnih napravah na plinasto gorivo)
(1)Na mali kurilni napravi, kot je plinski grelnik za pripravo sanitarne vode ali kombinirani plinski grelnik za ogrevanje in pripravo sanitarne vode z atmosferskimi gorilniki in prekinjevalnikom vleka, v kateri je zgorevanje goriva odvisno od zraka v prostoru, se mora enkrat letno, ne glede na njeno nazivno toplotno moč, preveriti kakovost zgorevanja oziroma opraviti meritve vsebnosti ogljikovega oksida v dimnih plinih in bivalnem prostoru.
(2)Če je v dimnih plinih male kurilne naprave iz prejšnjega odstavka presežena vrednost 200 mg/kWh za ogljikov oksid v dimnih plinih, uporabnik dimnikarskih storitev zagotovi odpravo pomanjkljivosti, ponovne meritve pa se opravijo najkasneje v šestih tednih od ugotovitve pomanjkljivosti.
(3)Pristojni inšpektor lahko iz razlogov iz tretjega odstavka 20.člena te uredbe za male kurilne naprave na plinasto gorivo zahteva pogostejše izvajanje občasnih meritev emisij in toplotnih izgub z dimnimi plini.
(4)Če emisije ogljikovega oksida tudi pri ponovnih meritvah presegajo 200 mg/kWh, dimnikarska družba o tem obvesti pristojno inšpekcijo.
(5)Ne glede na določbe drugega do četrtega odstavka tega člena dimnikarska družba nemudoma obvesti pristojno inšpekcijo, če ugotovi, da koncentracija ogljikovega oksida v dimnih plinih presega vrednost 600 mg/kWh.
IV. NADZOR
38.člen
(pristojnosti)
Inšpekcija, pristojna za okolje, izvaja nadzor nad izvajanjem te uredbe v primeru ugotovljenih in neodpravljenih pomanjkljivosti na napravah ali v primeru tveganja zastrupitve in izvaja ukrepe iz prvega odstavka 39.člena te uredbe, razen:
- kadar gre za pomanjkljivosti, ki se nanašajo na zmanjšano varstvo pred požarom, ko izvaja nadzor in ukrepe iz drugega odstavka 39.člena te uredbe inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- kadar iz dokumentacije posamezne na novo vgrajene naprave ali na novo vgrajenega dela naprav pri rekonstrukciji izhaja, da le-ta ne izpolnjuje osnovnih zahtev, ali ko dokumentacija za novo vgrajene naprave ali za novo vgrajeni del naprav pri rekonstrukciji ni na voljo oziroma ne obstaja; v teh primerih dimnikarska družba o ugotovitvah obvesti inšpekcijo, pristojno za trg.
39.člen
(ukrepi)
(1)Inšpekcija, pristojna za okolje, ima, če ugotovi, da so kršene določbe te uredbe, poleg pooblastil, ki jih ima po zakonih, ki urejata inšpekcijski nadzor in dimnikarske storitve, pristojnost:
1. odrediti dimnikarski družbi vpis podatkov v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev v skladu s četrtim odstavkom 4.člena te uredbe;
2. odrediti prepoved opravljanja dimnikarskih storitev dimnikarski družbi iz sedmega odstavka 4.člena te uredbe, ki opravlja dejavnosti, povezane s prodajo, načrtovanjem in izvedbo malih kurilnih naprav;
3. odrediti odpravo pomanjkljivosti iz tretjega odstavka 8.člena, tretjega odstavka 11.člena, četrtega odstavka 14.člena in drugega odstavka 35.člena te uredbe;
4. odrediti izvedbo izrednega pregleda iz četrtega odstavka 10.člena in drugega odstavka 12.člena, izvedbo odstranjevanja katranskih oblog iz 22.člena, izvedbo generalnega čiščenja iz 23.člena, izvedbo prvih meritev emisij snovi z dimnimi plini iz 32.člena, izvedbo občasnih meritev emisij snovi z dimnimi plini iz 33.člena in izvedbo izrednih meritev emisij snovi z dimnimi plini iz 34.člena te uredbe;
5. odrediti uporabniku dimnikarskih storitev pogostejše izvajanje rednega pregleda iz tretjega odstavka 10.člena, pogostejše čiščenje iz četrtega odstavka 20.člena in pogostejše izvajanje meritev iz tretjega odstavka 37.člena te uredbe;
6. odrediti prepoved uporabe nedovoljenega goriva iz 16.člena te uredbe;
7. odrediti prepoved uporabe male kurilne naprave v primeru preseganja emisij snovi z dimnimi plini, ki pomeni veliko tveganje za zastrupitev v skladu s petim odstavkom 37.člena te uredbe.
(2)Inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ima, če ugotovi, da so kršene določbe te uredbe, poleg pooblastil, ki jih ima po zakonih, ki urejata inšpekcijski nadzor in dimnikarske storitve, pristojnost:
1. odrediti odpravo pomanjkljivosti iz tretjega odstavka 8.člena, tretjega odstavka 11.člena in četrtega odstavka 14.člena te uredbe;
2. odrediti izvedbo izrednega pregleda iz četrtega odstavka 10.člena in drugega odstavka 12.člena, izvedbo odstranjevanja katranskih oblog iz 22.člena in izvedbo generalnega čiščenja iz 23.člena te uredbe;
3. odrediti uporabniku dimnikarskih storitev pogostejše izvajanje rednega pregleda iz tretjega odstavka 10.člena in pogostejše čiščenje iz četrtega odstavka 20.člena te uredbe.
(3)Inšpekcija, pristojna za trg, pošlje ugotovitve v primerih iz druge alineje prejšnjega člena inšpekciji, pristojni za okolje, ki odredi odpravo pomanjkljivosti ali v primeru neposredne nevarnosti za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti prepove uporabo male kurilne naprave.
V. KAZENSKE DOLOČBE
40.člen
(prekrški uporabnikov dimnikarskih storitev)
(1)Z globo od 60 do 100 eurov se za prekršek kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je posameznik, če:
1. ne obvesti dimnikarske družbe o izrednem dogodku (prvi odstavek 15.člena),
2. uporablja nedovoljeno gorivo (prvi odstavek 16.člena),
3. uporablja malo kurilno napravo, za katero je sporočil, da se ne uporablja, ali je izbrisana iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev (četrti odstavek 17.člena) oziroma za katero je bila z odločbo inšpektorja odrejena prepoved uporabe,
4. dimnikarske družbe ne obvesti o spremembi režima uporabe naprave iz občasne v redno uporabo (drugi odstavek 21.člena).
(2)Z globo od 250 do 350 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)Z globo od 60 do 100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba uporabnika dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
41.člen
(prekrški dimnikarske družbe in odgovornih oseb)
(1)Z globo od 800 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje dimnikarska družba, če:
- ne upošteva pravil stroke v skladu s tretjim odstavkom 4.člena te uredbe;
- na podlagi zapisnika ne vpiše podatkov o napravah, morebitnih pomanjkljivostih na njih in dimnikarskih storitvah v nasprotju s četrtim odstavkom 4.člena te uredbe;
- opravlja dejavnosti, povezane s prodajo, načrtovanjem in izvedbo malih kurilnih naprav v nasprotju s sedmim odstavkom 4.člena te uredbe;
- ne upošteva časovnih normativov iz osmega odstavka 4.člena te uredbe.
(2)Z globo od 250 do 400 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba dimnikarske družbe.
(3)Z globo od 400 do 650 eurov se za prekršek kaznuje dimnikarska družba, če z odpadki ne ravna v skladu z tretjim odstavkom 24.člena te uredbe.
(4)Z globo od 150 do 300 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba dimnikarske družbe.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.člen
(izvajanje meritev v prehodnem obdobju)
(1)Določbe 28. do vključno 37.člena te uredbe se za meritve na malih kurilnih napravah na trdna goriva začnejo uporabljati 1.oktobra 2018.
(2)Ne glede na določbo drugega odstavka 32.člena te uredbe se prve meritve emisij snovi z dimnimi plini na malih kurilnih napravah, vgrajenih od začetka veljavnosti te uredbe do 1.oktobra 2018, opravijo do 1.januarja 2019.
(3)Ne glede na določbo drugega odstavka 33.člena te uredbe se občasne meritve emisij snovi z dimnimi plini na malih kurilnih napravah na trdna goriva izvedejo:
- do konca leta 2021 za male kurilne naprave, ki so bile izdelane pred letom 1998,
- v letu 2022 za male kurilne naprave, ki so bile izdelane od začetka leta 1998 do konca leta 2011,
- v letu 2023 za male kurilne naprave, ki so bile izdelane od začetka leta 2012 do konca leta 2017.
43.člen
(prenehanje uporabe)
(1)Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št.128/04, 18/05 – popr. in 68/16 – ZDimS).
(2)Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št.70/96, 71/00, 99/01, 17/03, 41/04 – ZVO-1, 105/08 in 68/16 – ZDimS).
(3)Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati 2., 30., 32. in 35. do 38. ter 40.člen Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št.129/04, 57/06, 105/07, 102/08, 94/13, 106/15 in 68/16 – ZDimS).
44.člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sklep o prenehanju veljavnosti Sklepa o ceniku dimnikarskih storitev
Veljaven predpis
Datum sprejetja08.09.2017Datum začetka veljavnosti09.09.2017
Datum objave08.09.2017Datum konca veljavnosti
I
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o ceniku dimnikarskih storitev (Uradni list RS, št. 57/10).
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pravilnik o časovnih normativih za posamezne storitve in sklope dimnikarskih storitev in podrobnejši vsebini cenika ter višini potnih stroškov
Veljaven predpis
Datum sprejetja05.09.2017Datum začetka veljavnosti09.09.2017
Datum objave08.09.2017Datum konca veljavnosti
1.člen
(1)Ta pravilnik določa časovne normative za posamezne storitve in sklope dimnikarskih storitev in podrobnejšo vsebino cenika ter višino potnih stroškov.
(2)Časovni normativi, izraženi v minutah, so za posamezne dimnikarske storitve in sklope dimnikarskih storitev določeni v preglednici 1 iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in vključujejo tudi pripravo na izvedbo dimnikarskih storitev in administrativne postopke pri uporabniku dimnikarskih storitev.
(3)Ne glede na prejšnji odstavek se naslednjim dimnikarskim storitvam in sklopom dimnikarskih storitev delovni čas, potreben za izvedbo storitve, določi po porabljenem času pri uporabniku dimnikarskih storitev:
- odstranjevanje katranskih oblog, ki se jih ne odstrani z rednim čiščenjem malih kurilnih naprav in se izvaja mehansko, kemično, z izžiganjem ali drugimi postopki;
- izredni pregled malih kurilnih naprav;
- prvi in redni pregled malih kurilnih naprav nad 50 kW;
- redno mehansko čiščenje malih kurilnih naprav nad 50kW;
- prve, občasne in izredne meritve emisij snovi z dimnimi plini na malih kurilnih napravah nad 50kW;
- izredno in generalno čiščenje, ki se izvaja mehansko ali kemično.
(4)Dimnikarske storitve iz prejšnjega odstavka so določene v prilogi 1 tega pravilnika in se uporabniku dimnikarskih storitev obračunajo po času izvajanja dimnikarskih storitev, in sicer tako, da se uporabniku dimnikarskih storitev obračuna najmanj deset minut, nato pa vsakih začetih deset minut dela in morebiten strošek materiala, ki je bil potreben za izvedbo dimnikarske storitve.
2.člen
(1)Čas izdaje zapisnika o izvedenih dimnikarskih storitvah iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena je vključen v vsako opravljeno dimnikarsko storitev.
(2)Časovni normativ za obdelovanje evidence in opravljanje administrativnih postopkov za posameznega uporabnika dimnikarskih storitev, ki se ne izvajajo pri uporabniku, je 20minut na leto in se uporabniku dimnikarskih storitev obračuna ob prvi opravljeni dimnikarski storitvi na začetku kurilne sezone.
3.člen
(1)Strošek materiala je na računu naveden z navedbo materiala in porabljeno količino materiala.
(2)Dimnikarska družba ima cene materialov, ki jih uporablja pri opravljanju dimnikarskih storitev navedene na ceniku.
(3)Vsebina in oblika cenika sta navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
4.člen
(1)Dimnikar zaračuna znesek za opravljene dimnikarske storitve iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika uporabniku dimnikarskih storitev tako, da zmnoži ceno izvajanja dimnikarskih storitev na časovno enoto in normativno število časovnih enot dela dimnikarskih storitev, izraženo v minutah.
(2)Dimnikar zaračuna znesek za opravljene dimnikarske storitve iz tretjega odstavka 1. člena tega pravilnika uporabniku dimnikarskih storitev tako, da zmnoži ceno izvajanja dimnikarskih storitev na časovno enoto in število časovnih enot dela dimnikarskih storitev pri uporabniku, izraženo v minutah, in prišteje morebiten strošek materiala v skladu s prejšnjim členom.
(3)Cena iz prvega in drugega odstavka tega člena je izražena v eurih na uro.
(4)Kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen po najkrajši kopenski potovalni razdalji več kot 25 km od sedeža dimnikarske družbe oziroma njegove poslovalnice, se znesku iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko prištejejo potni stroški za vsak kilometer nad 25 km, v višini, ki ne sme presegati 0,25 eura na kilometer. Pri tem se upošteva najkrajša kopenska povezava po javnih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali nekategoriziranih cestah v lasti uporabnika, po kateri je dovoljen promet motornih vozil oziroma koles. Strošek iz tega odstavka se opredeli v ceniku dimnikarske družbe iz preglednice 2 priloge 2 tega pravilnika.
(5) Kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen po najkrajši kopenski potovalni razdalji več kot 25 km od sedeža dimnikarske družbe oziroma njegove poslovalnice in dostop do uporabnika ni mogoč le po javnih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali nekategoriziranih cestah v lasti uporabnika, se znesku iz prejšnjega odstavka lahko prištejejo potni stroški za vsak kilometer poti, po kateri ni dovoljen promet motornih vozil oziroma koles nad 25 kilometrov, po porabljenem času vendar ne več kot 15 minut za 1 km poti, v višini, ki ne sme presegati zneska iz sklepa, ki določa najvišjo dovoljeno ceno izvajanja dimnikarskih storitev. Strošek iz tega odstavka se opredeli v ceniku dimnikarske družbe iz preglednice 2 priloge2 tega pravilnika. V primeru več možnih povezav se upošteva tista povezava, ki je za uporabnika dimnikarskih storitev najugodnejša.
5.člen
(1)Dimnikar v večstanovanjskih stavbah za pregled in čiščenje skupnega dimnika ali skupnega zračnega kanala obračuna porabo časa le enkrat in ne za vsako stanovanjsko enoto posebej.
(2)Če se na prezračevalnih napravah in rezervnih dimnikih v večstanovanjskih objektih izvede mehansko čiščenje, je poraba časa letnega pregleda že vključena v porabo časa mehanskega čiščenja.
(3) Čiščenje prezračevalne naprave, ki služi izključno mali kurilni napravi na plin izvedbe »A«, ki je odvisna od zraka v prostoru in brez odvoda dimnih plinov neposredno v okolico skozi dimovodne naprave, kot je na primer plinski štedilnik, se obračuna po porabljenem času pri uporabniku dimnikarskih storitev.
(4)V primeru iz prejšnjega odstavka je poraba časa letnega pregleda in informiranja uporabnika dimnikarskih storitev že vključena v porabo časa mehanskega čiščenja.
(5)Če se pri rednem čiščenju male kurilne naprave ugotovi, da kurišča ni treba čistiti, se uporabniku dimnikarskih storitev obračuna le čiščenje dimovodne naprave. V tem primeru se čiščenje dimovodne naprave obračuna po porabljenem času, vendar ne več kot 25 minut.
6.člen
(1)Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev predloži cenik dimnikarskih storitev.
(2)Če uporabnik dimnikarskih storitev dimnikarju ob dogovorjenem in s strani uporabnika dimnikarskih storitev in dimnikarske družbe potrjenem terminu po prihodu do uporabnika dimnikarskih storitev onemogoči izvajanje dimnikarskih storitev, je dimnikar upravičen do plačila nastalih potnih stroškov.
7.člen
(1)Dimnikarska družba ima na svojih spletnih straneh oziroma v poslovnih prostorih na vidnem mestu objavljen cenik iz preglednice 1 in preglednice 2 priloge 2 tega pravilnika.
(2)Dimnikarska družba v predlogu cenika iz priloge 2 tega pravilnika izpolni zadnja dva stolpca, ki določata ceno posamezne dimnikarske storitve na uro in plačilo dimnikarske storitve, kot je navedeno v 4. členu tega pravilnika.
(3)Cena dimnikarskih storitev na časovno enoto mora biti enaka za vse uporabnike dimnikarskih storitev.
»KONČNA DOLOČBA
Pravilnik o spremembah Pravilnika o dopolnilnem usposabljanju in dimnikarski izkaznici
Veljaven predpis
Datum sprejetja04.08.2017Datum začetka veljavnosti26.08.2017
Datum objave25.08.2017Datum konca veljavnosti
1.člen
Ta pravilnik določa podrobnejše programe dopolnilnega usposabljanja za dimnikarje, tarifo za usposabljanje, podrobnejše pogoje za pridobitev pooblastila za organizacije, ki izvajajo dopolnilno usposabljanje dimnikarjev, vlogo za pridobitev dimnikarske izkaznice, obliko, vsebino in ceno dimnikarske izkaznice.
2.člen
Dopolnilno usposabljanje se izvaja po Programu dopolnilnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: program usposabljanja) iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
3.člen
(1)Izvajalec programa usposabljanja izpolnjuje pogoje za pridobitev pooblastila, če:
1. zagotavlja usposobljene predavatelje s področja predpisov v zvezi z dimnikarskimi storitvami, delovanja malih kurilnih naprav, izvajanja dimnikarskih storitev, ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij ter pregledov ogrevalnih sistemov:
2. ima administrativno-tehnično osebje z najmanj V.stopnjo izobrazbe, in
3. razpolaga z opremljenimi prostori za vsaj 20 udeležencev programa usposabljanja z ustrezno avdio-vizualno opremo, ki obsega najmanj računalnik in projektor.
(2)Strokovne reference iz druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka so najmanj tri dosedanja predavanja v zadnjih petih letih z vsaj 20 udeleženci.
4.člen
(1)Program usposabljanja iz 2. člena tega pravilnika stane 16,50 evrov brez DDV na udeleženca na uro usposabljanja.
(2)Program usposabljanja iz 2. člena tega pravilnika traja najmanj 12 ur.
5.člen
Dimnikarska izkaznica je identifikacijski dokument dimnikarja v Republiki Sloveniji.
6.člen
(1)Vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice se vloži na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2)K vlogi za izdajo dimnikarske izkaznice vlagatelj priloži fotografijo, ki kaže vlagateljevo pravo podobo in ni retuširana. Fotografija je izdelana na belem, tankem, fotografskem papirju, velikosti 34 mm × 45 mm, v barvni tehniki.
(3)Upravni organ izdelovalcu po dokončnosti odločbe o licenci priporočeno pošlje obrazec za izdajo dimnikarske izkaznice iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4)Izdelovalec priporočeno pošlje dimnikarsko izkaznico upravnemu organu iz prejšnjega odstavka, ta pa vnese datum vročitve dimnikarske izkaznice dimnikarju in vpiše status »veljavna« v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(5)Trajanje dimnikarske izkaznice se na dimnikarski izkaznici navede z datumom.
(6)Datum izdaje dimnikarske izkaznice je datum, ko izdelovalec iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev prevzame potrebne podatke za izdelavo dimnikarske izkaznice.
7.člen
(1)Dimnikarska izkaznica je pravokotne oblike v velikosti 86 mm × 54 mm z zaokroženimi vogali in je izdelana iz polikarbonata.
(2)Oblika in vsebina dimnikarske izkaznice sta določeni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3)Barva sprednje in zadnje strani dimnikarske izkaznice je bela, barvne vrednosti po lestvici CMYK: C0 M0 Y0 K0.
(4)Cena dimnikarske izkaznice je 7,73 eurov.
(5)Cena iz prejšnjega odstavka ne vključuje upravne takse, ki se zaračuna v skladu s predpisom, ki ureja upravne takse in stroškov pošiljanja dimnikarske izkaznice od upravne enote do vlagatelja.
(6)Znesek iz četrtega odstavka tega člena vlagatelj plača upravnemu organu, pristojnemu za izdajo dimnikarske izkaznice.
8.člen
(1)Imetnik veljavne dimnikarske izkaznice upravnemu organu na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika, v roku petih dneh od dogodka naznani, da je dimnikarska izkaznica izgubljena, ukradena ali zaradi katerega drugega razloga neuporabna, upravni organ pa jo prekliče.
(2)V primerih iz prejšnjega odstavka upravni organ v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev vpiše status »neveljavna«.
(3)Imetnik, ki je naznanil dogodke iz prvega odstavka tega člena, lahko vloži novo vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice na obrazcu iz prvega odstavka tega člena, ki ji priloži fotografijo.
9.člen
Imetnik dimnikarske izkaznice v primeru spremembe podatkov, navedenih na dimnikarski izkaznici, vloži vlogo za izdajo nove dimnikarske izkaznice na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika, ki ji priloži fotografijo. K vlogi priloži dokazilo o podatku, ki se spreminja razen, če gre za podatek o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco upravni organ ali drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila.
10.člen
(1)V primeru neuporabne dimnikarske izkaznice iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika in spremembe podatkov iz prejšnjega člena, dimnikar v osmih dneh od prejema nove dimnikarske izkaznice vrne neuporabno dosedanjo dimnikarsko izkaznico ali dimnikarsko izkaznico, na kateri se spreminjajo podatki, upravnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje dimnikarskih storitev.
(2)Upravni organ dimnikarsko izkaznico takoj po prejemu uniči tako, da jo preluknja z luknjačem.
(3)Upravni organ uničeno dimnikarsko izkaznico vrne dimnikarju.
Sklep o določitvi najvišje dovoljene cene izvajanja dimnikarskih storitev
Veljaven predpis
Datum sprejetja20.07.2017Datum začetka veljavnosti22.07.2017
Datum objave21.07.2017Datum konca veljavnosti
I
Najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev je 33 eurov brez davka na dodano vrednost na uro.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pravilnik o dopolnilnem usposabljanju in dimnikarski izkaznici
Veljaven predpis
Datum sprejetja02.03.2017Datum začetka veljavnosti04.03.2017
Datum objave03.03.2017Datum konca veljavnosti
1.člen
Ta pravilnik določa podrobnejše programe dopolnilnega usposabljanja za dimnikarje, tarifo za usposabljanje, podrobnejše pogoje za pridobitev pooblastila za organizacije, ki izvajajo dopolnilno usposabljanje dimnikarjev, vlogo za pridobitev dimnikarske izkaznice, obliko, vsebino in ceno dimnikarske izkaznice.
2.člen
Dopolnilno usposabljanje se izvaja po Programu dopolnilnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: program usposabljanja) iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
3.člen
(1)Izvajalec programa usposabljanja izpolnjuje pogoje za pridobitev pooblastila, če:
1. zagotavlja usposobljene predavatelje s področja predpisov v zvezi z dimnikarskimi storitvami, delovanja malih kurilnih naprav, izvajanja dimnikarskih storitev, ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij ter pregledov ogrevalnih sistemov:
2. ima administrativno-tehnično osebje z najmanj V.stopnjo izobrazbe, in
3. razpolaga z opremljenimi prostori za vsaj 20 udeležencev programa usposabljanja z ustrezno avdio-vizualno opremo, ki obsega najmanj računalnik in projektor.
(2)Strokovne reference iz druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka so najmanj tri dosedanja predavanja v zadnjih petih letih z vsaj 20 udeleženci.
4.člen
(1)Program usposabljanja iz 2. člena tega pravilnika stane 16,50 evrov brez DDV na udeleženca na uro usposabljanja.
(2)Program usposabljanja iz 2. člena tega pravilnika traja najmanj 12 ur.
5.člen
Dimnikarska izkaznica je identifikacijski dokument dimnikarja v Republiki Sloveniji.
6.člen
(1)Vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice se vloži na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2)K vlogi za izdajo dimnikarske izkaznice vlagatelj priloži fotografijo, ki kaže vlagateljevo pravo podobo in ni retuširana. Fotografija je izdelana na belem, tankem, fotografskem papirju, velikosti 34 mm × 45 mm, v barvni tehniki.
(3)Upravni organ izdelovalcu po dokončnosti odločbe o licenci priporočeno pošlje obrazec za izdajo dimnikarske izkaznice iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4)Izdelovalec priporočeno pošlje dimnikarsko izkaznico upravnemu organu iz prejšnjega odstavka, ta pa vnese datum vročitve dimnikarske izkaznice dimnikarju in vpiše status »veljavna« v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(5)Trajanje dimnikarske izkaznice se na dimnikarski izkaznici navede z datumom.
(6)Datum izdaje dimnikarske izkaznice je datum, ko izdelovalec iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev prevzame potrebne podatke za izdelavo dimnikarske izkaznice.
7.člen
(1)Dimnikarska izkaznica je pravokotne oblike v velikosti 86 mm × 54 mm z zaokroženimi vogali in je izdelana iz polikarbonata.
(2)Oblika in vsebina dimnikarske izkaznice sta določeni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3)Barva sprednje in zadnje strani dimnikarske izkaznice je bela, barvne vrednosti po lestvici CMYK: C0 M0 Y0 K0.
(4)Cena dimnikarske izkaznice je 6,71 eurov.
(5)Cena iz prejšnjega odstavka ne vključuje upravne takse, ki se zaračuna v skladu s predpisom, ki ureja upravne takse in stroškov pošiljanja dimnikarske izkaznice od upravne enote do vlagatelja.
(6)Znesek iz četrtega odstavka tega člena vlagatelj plača upravnemu organu, pristojnemu za izdajo dimnikarske izkaznice.
8.člen
(1)Imetnik veljavne dimnikarske izkaznice upravnemu organu na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika, v roku petih dneh od dogodka naznani, da je dimnikarska izkaznica izgubljena, ukradena ali zaradi katerega drugega razloga neuporabna, upravni organ pa jo prekliče.
(2)V primerih iz prejšnjega odstavka upravni organ v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev vpiše status »neveljavna«.
(3)Imetnik, ki je naznanil dogodke iz prvega odstavka tega člena, lahko vloži novo vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice na obrazcu iz prvega odstavka tega člena, ki ji priloži fotografijo.
9.člen
Imetnik dimnikarske izkaznice v primeru spremembe podatkov, navedenih na dimnikarski izkaznici, vloži vlogo za izdajo nove dimnikarske izkaznice na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika, ki ji priloži fotografijo. K vlogi priloži dokazilo o podatku, ki se spreminja razen, če gre za podatek o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco upravni organ ali drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila.
10.člen
(1)V primeru neuporabne dimnikarske izkaznice iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika in spremembe podatkov iz prejšnjega člena, dimnikar v osmih dneh od prejema nove dimnikarske izkaznice vrne neuporabno dosedanjo dimnikarsko izkaznico ali dimnikarsko izkaznico, na kateri se spreminjajo podatki, upravnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje dimnikarskih storitev.
(2)Upravni organ dimnikarsko izkaznico takoj po prejemu uniči tako, da jo preluknja z luknjačem.
(3)Upravni organ uničeno dimnikarsko izkaznico vrne dimnikarju.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o vsebinah vlog za izdajo dovoljenj dimnikarskim družbam in licenc dimnikarjem
Veljaven predpis
Datum sprejetja20.02.2017Datum začetka veljavnosti25.02.2017
Datum objave24.02.2017Datum konca veljavnosti
1.člen
Ta pravilnik določa opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev, vsebino vloge za izdajo dovoljenja dimnikarskim družbam in vsebino vloge za pridobitev licence dimnikarjem.
2.člen
Dimnikarska družba mora imeti naslednjo merilno in drugo opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev ter računalniško opremo za povezavo z evidencami:
1. merilno napravo za merjenje dimnih emisij,
2. informacijski sistem za vodenje evidenc in zagotovljen sistem za vpis v evidence, ki jih v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja,
3. najmanj eno vozilo na dva zaposlena v dimnikarski družbi in
4. kamero za pregledovanje dimovodnih in prezračevalnih naprav.
3.člen
Vloga za izdajo dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev se vloži na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
4.člen
Vloga za pridobitev licence za izvajanje dimnikarskih storitev se vloži na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
Pravilnik o vsebinah vlog za izdajo dovoljenj dimnikarskim družbam in licenc dimnikarjem
Veljaven predpis
Datum sprejetja18.11.2016Datum začetka veljavnosti19.11.2016
Datum objave18.11.2016Datum konca veljavnosti
1.člen
Ta pravilnik določa opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev, vsebino vloge za izdajo dovoljenja dimnikarskim družbam in vsebino vloge za pridobitev licence dimnikarjem.
2.člen
Dimnikarska družba mora imeti naslednjo merilno in drugo opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev ter računalniško opremo za povezavo z evidencami:
1. merilno napravo za merjenje dimnih emisij,
2. informacijski sistem za vodenje evidenc in zagotovljen sistem za vpis v evidence, ki jih v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja,
3. najmanj eno vozilo na dva zaposlena v dimnikarski družbi in
4. kamero za pregledovanje dimovodnih in prezračevalnih naprav.
3.člen
Vloga za izdajo dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev se vloži na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
4.člen
Vloga za pridobitev licence za izvajanje dimnikarskih storitev se vloži na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
Pravni akti EU prenešeni s tem predpisomNi pravnih aktov, ki so prenešeni s tem predpisom.
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.Splošne določbe
1.člen
(vsebina zakona)
Sodna praksa člena
24.03.2004Sodba I Up 812/99
> Vrhovno sodišče
Razpisna dokumentacija je nezakonita, ker med dokazili o tem, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, pri gospodarskih družbah ni bilo zahtevano obrtno dovoljenje, poleg tega pa se je delala neupravičena razlika med zahtevami do samostojnih podjetnikov, kjer je bilo obrtno dovoljenje zahtevano in med zahtevami do družb, kjer obrtno dovoljenje ni bilo zahtevano.
(1) Ta zakon ureja način izvajanja dimnikarskih storitev in plačilo zanje, pogoje in postopke za pridobitev licenc za izvajanje ter dovoljenj za opravljanje dimnikarskih storitev, naloge dimnikarske družbe in dimnikarja, obveznosti uporabnika dimnikarskih storitev ter druge zadeve, povezane z dimnikarskimi storitvami.
(2) Dimnikarske storitve obsegajo pregledovanje in čiščenje malih kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav, meritve dimnih plinov, odstranjevanje katranskih oblog in evidentiranje podatkov v evidenco (v nadaljnjem besedilu: dimnikarske storitve).
2.člen
(namen zakona)
Sodna praksa člena
24.03.2004Sodba I Up 812/99
> Vrhovno sodišče
Razpisna dokumentacija je nezakonita, ker med dokazili o tem, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, pri gospodarskih družbah ni bilo zahtevano obrtno dovoljenje, poleg tega pa se je delala neupravičena razlika med zahtevami do samostojnih podjetnikov, kjer je bilo obrtno dovoljenje zahtevano in med zahtevami do družb, kjer obrtno dovoljenje ni bilo zahtevano.
30.11.1994Sodba U 915/93-7
> Vrhovno sodišče
Ker je določitev območja za opravljanje dimnikarske službe po zakonu o dimnikarski službi (2. člen) pogoj za opravljanje dimnikarske dejavnosti, obrtnega dovoljenja za opravljanje te dejavnosti ni mogoče izdati tistemu, ki mu pristojni organ občinske skupščine območja ni dodelil.
07.01.1993Sodba U 424/92-8
> Vrhovno sodišče
O pritožbi zoper obrtno dovoljenje samostojnega dimnikarskega obrtnika je pristojno odločiti Ministrstvo za malo gospodarstvo in ne Ministrstvo za trgovino.
Namen tega zakona je z učinkovitim izvajanjem dimnikarskih storitev zagotavljati čim boljšo kakovost zraka, varovanje zdravja, požarno varnost, večjo energetsko učinkovitost in dvig ozaveščenosti uporabnikov dimnikarskih storitev.
3.člen
(pomen izrazov)
Sodna praksa člena
24.03.2004Sodba I Up 812/99
> Vrhovno sodišče
Razpisna dokumentacija je nezakonita, ker med dokazili o tem, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, pri gospodarskih družbah ni bilo zahtevano obrtno dovoljenje, poleg tega pa se je delala neupravičena razlika med zahtevami do samostojnih podjetnikov, kjer je bilo obrtno dovoljenje zahtevano in med zahtevami do družb, kjer obrtno dovoljenje ni bilo zahtevano.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. dimnikar oziroma dimnikarica (v nadaljnjem besedilu: dimnikar) je fizična oseba, ki je imetnik licence in izvaja dimnikarske storitve za dimnikarsko družbo ter je vpisana v evidenco v skladu s tem zakonom;
2. dimnikarska družba je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki na podlagi dovoljenja opravlja dimnikarske storitve kot gospodarsko dejavnost in je vpisan v evidenco v skladu s tem zakonom;
3. dimovodna naprava je iz gradbenih proizvodov narejena naprava za odvod dimnih plinov iz male kurilne naprave v okolico. Dimovodna naprava je cev ali kanal, ki obratuje v podtlaku ali nadtlaku, kot so na primer dimniški priključek, dimnik, odvodnik, LAS-naprava, s pripadajočimi elementi in pripadajočo opremo;
4. evidenca izvajanja dimnikarskih storitev (v nadaljnjem besedilu: evidenca) je elektronska zbirka podatkov o malih kurilnih napravah, izvedenih storitvah na teh napravah in morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih, uporabnikih dimnikarskih storitev, dimnikarjih in dimnikarskih družbah;
5. mala kurilna naprava je generator toplote, v katerem se toplota pridobiva z zgorevanjem goriva. Mala kurilna naprava je naprava na trdno, tekoče, plinasto gorivo ali kombinacijo teh goriv, lahko je v različnih izvedbah, kot je na primer standardna, nizkotemperaturna, kondenzacijska, z medijem ali brez medija za prenos toplote, za lokalno ali centralno ogrevanje, z enim ali več kurišči, talne ali stenske izvedbe, krušna peč, za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnološke namene ali kombinacija teh izvedb, če njena vhodna toplotna moč ne presega vrednosti, določenih s predpisom o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Mala kurilna naprava skupaj s pripadajočimi napravami, ki so potrebne za obratovanje male kurilne naprave, kot so na primer gorilniki, dimovodne naprave in prezračevalne naprave, tvori neločljivo celoto (v nadaljnjem besedilu: mala kurilna naprava);
6. prezračevalna naprava je naprava, ki zagotavlja prezračevanje prostora, v katerem je mala kurilna naprava, na primer stanovanja, poslovnega prostora ali drugega povezanega prostora, oziroma naprava za dovod zgorevalnega zraka iz okolice neposredno v malo kurilno napravo, če prezračevanje poteka na osnovi naravnega ali prisilnega obtoka zraka;
7. prvi pregled malih kurilnih naprav je dimnikarska storitev, ki se opravi za nove ali rekonstruirane naprave zaradi preverjanja, ali so naprave vgrajene v skladu s projektno (tehnično) dokumentacijo po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Namen prvih pregledov je zagotoviti, da so nove ali rekonstruirane naprave vgrajene v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in dimnikarske storitve, in pridobiti potrebne podatke za potrebe izvajanja rednih obveznih dimnikarskih storitev in evidence. Za novo ali rekonstruirano napravo se šteje naprava, ki je vgrajena ali rekonstruirana po uveljavitvi tega zakona;
8. pomožna naprava je naprava, ki je povezana z obratovanjem malih kurilnih naprav, kot so naprava za dovod goriva iz shrambe goriva do kurišča male kurilne naprave, naprava za pripravo goriva, naprava za razprševanje goriva in mešanje goriva z zgorevalnim zrakom, naprava za čiščenje odpadnih plinov, naprava za odvod ostankov zgorevanja iz male kurilne naprave ali iz prostora z malo kurilno napravo;
9. uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) dimnikarskih storitev je oseba, ki je lastnik nepremičnine, za katero se uporablja mala kurilna naprava, pomožna naprava, dimovodna naprava ali prezračevalna naprava. V večstanovanjskih stavbah je samo za potrebe 17., 18. in 29.člena tega zakona uporabnik dimnikarskih storitev predstavnik etažnih lastnikov ali solastnikov, ki je izbral dimnikarsko družbo na podlagi pooblastila etažnih lastnikov ali solastnikov, za potrebe 17., 18. in 31.člena tega zakona pa upravnik večstanovanjske stavbe.
2.Temeljna načela
4.člen
(načelo javnosti)
Zaradi varnosti pravnega prometa so evidence po tem zakonu dostopne javnosti, in sicer v obsegu, kot to določa zakon.
5.člen
(načelo proste izbire)
Sodna praksa člena
04.12.2019VDSS Sodba Pdp 571/2019
> Višje delovno in socialno sodišče
V konkretnem primeru je konkurenčna klavzula veljavna, toženec jo je kršil, zaradi česar je dolžan plačati s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno pavšalno odškodnino. Tožnici je škoda nastala, saj je zaradi dela toženca za drugega delodajalca izgubila stranke, s tem pa tudi prihodek oziroma dobiček. Ta škoda je v vzročni zvezi z delom toženca po prenehanju delovnega razmerja, tožnica pa ni bila dolžna podati konkretnih trditev glede višine škode (niti višine škode ni bila dolžna dokazovati), saj je bila med pravdnima strankama dogovorjena pavšalna odškodnina v višini 10.000,00 EUR. Zahtevek za plačilo te odškodnine je utemeljen.
04.12.2019VDSS Sodba Pdp 618/2019
> Višje delovno in socialno sodišče
Toženca sta po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki, torej v času, ko ju je zavezovala konkurenčna klavzula, opravljala dimnikarske storitve kot samostojna podjetnika (pri istih strankah kot pred tem, v času zaposlitve pri toženki). S tem sta kršila konkurenčno klavzulo. V konkretnem primeru je konkurenčna klavzula veljavna, toženca sta jo kršila, zaradi česar sta dolžna plačati s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno pavšalno odškodnino. Tožeči stranki je škoda nastala, saj je zaradi opravljanja storitev tožencev izgubila stranke, s tem pa tudi prihodek oziroma dobiček. Ta škoda je v vzročni zvezi z delom tožencev po prenehanju delovnega razmerja, tožnica pa ni bila dolžna podati konkretnih trditev glede višine škode (niti višine škode ni bila dolžna dokazovati), saj je bila med pravdnima strankama dogovorjena pavšalna odškodnina v višini 10.000,00 EUR.
30.11.1994Sodba U 915/93-7
> Vrhovno sodišče
Ker je določitev območja za opravljanje dimnikarske službe po zakonu o dimnikarski službi (2. člen) pogoj za opravljanje dimnikarske dejavnosti, obrtnega dovoljenja za opravljanje te dejavnosti ni mogoče izdati tistemu, ki mu pristojni organ občinske skupščine območja ni dodelil.
Uporabnik dimnikarskih storitev ima pravico do izbire dimnikarske družbe za posamezno malo kurilno napravo, skladno s tem zakonom.
6.člen
(načelo dostopnosti storitev)
Dimnikarske storitve morajo biti uporabnikom dimnikarskih storitev dostopne čez celo leto.
II. POGOJI ZA OPRAVLJANJE DIMNIKARSKIH STORITEV
7.člen
(dimnikarska družba)
(1) Dimnikarske storitve opravlja dimnikarska družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev.
(2) Dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev se izda, če dimnikarska družba:
- izkaže, da zanjo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugi pravni podlagi izvaja dimnikarske storitve eden ali več dimnikarjev;
- predloži izjavo, da ima merilno opremo in drugo opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev, ter računalniško opremo za povezavo z evidencami, ki jih v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
- izkaže, da ima zavarovano odgovornost v skladu s tem zakonom.
(3) Dimnikarska družba mora imeti pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas opravljanja dimnikarskih storitev:
- zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati uporabnikom dimnikarskih storitev in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
- merilno opremo in drugo opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev, ter računalniško opremo za povezavo z evidencami, ki jih v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev vodi in upravlja ministrstvo.
(4) Višina letne zavarovalne vsote, ki se določi v zavarovalni pogodbi, ne sme biti nižja od 150.000 eurov.
(5) Zavarovanje iz tretjega odstavka tega člena mora kriti odgovornost dimnikarske družbe za ravnanja vseh dimnikarjev, ki za dimnikarsko družbo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi iz prve alinee drugega odstavka tega člena izvajajo dimnikarske storitve.
(6) Dimnikarska družba lahko opravlja dimnikarske storitve na celotnem območju Republike Slovenije.
(7) O izdaji dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev odloča upravna enota, na območju katere je sedež dimnikarske družbe. Upravna enota po uradni dolžnosti vpiše dimnikarsko družbo v evidenco iz 21.člena tega zakona z dokončnostjo dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev.
(8) Dimnikarska družba o prenehanju opravljanja dimnikarskih storitev in drugih spremembah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, pisno obvesti upravno enoto najpozneje v osmih dneh od nastale spremembe.
(9) Dimnikarska družba v okviru objektivnih možnosti opravlja dimnikarske storitve tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(10) Dimnikarske storitve opravi dimnikarska družba, ki je geografsko najbližja mali kurilni napravi, če jo je uporabnik dimnikarskih storitev k temu pozval, pri čemer se upošteva najkrajša cestna povezava med sedežem dimnikarske družbe in malo kurilno napravo po kategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen osebni prevoz z avtomobilom.
(11) Dimnikarska družba za opravljanje dimnikarskih storitev ne potrebuje obrtnega dovoljenja iz zakona, ki ureja opravljanje obrti.
(12) Dimnikarska družba vlogi priloži listine o izpolnjevanju pogojev iz prve in tretje alinee drugega odstavka tega člena ter izjavo o izpolnitvi pogoja iz druge alinee drugega odstavka tega člena.
(13) Dimnikarske družbe s sedežem v drugih državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) lahko dejavnost dimnikarskih storitev v Republiki Sloveniji opravljajo stalno ali čezmejno, če izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža. Za čezmejno opravljanje dimnikarskih storitev je pred prvim opravljanjem potrebna prijava storitve pri ministrstvu. Če storitev v državi sedeža ni regulirana, ponudnik storitev k prijavi za čezmejno opravljanje dejavnosti poda izjavo o izpolnjevanju pogojev iz druge alinee drugega odstavka tega člena in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prve in tretje alinee drugega odstavka tega člena. Če ministrstvo ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji, izda o tem odločbo. Upravna enota na podlagi pravnomočne odločbe ponudnika vpiše v evidenco iz 21.člena tega zakona.
(14) Dimnikarske družbe, ki nimajo sedeža v državah pogodbenicah (v nadaljnjem besedilu: tretje države), lahko opravljajo dimnikarske storitve v Republiki Sloveniji, če izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža in če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Ta je izpolnjen, če ponudniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, v državi sedeža tujega ponudnika lahko opravljajo storitve in dejavnosti pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi jih lahko v Republiki Sloveniji ponujajo tuji ponudniki in izpolnjevanje katerih za ponudnika s sedežem v Republiki Sloveniji ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za tuje ponudnike. Če je sedež ponudnika v več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji. Za izdajo odločbe o izpolnjenosti pogojev in vpisu v evidenco iz 21.člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.
(15) Dimnikarske družbe iz trinajstega in štirinajstega odstavka tega člena imajo sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona.
(16) Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.
(17)Dimnikarska družba ne sme opravljati dejavnosti, povezanih s prodajo, načrtovanjem in izvedbo malih kurilnih naprav.
(18) Minister, pristojen za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: minister) izda predpis, s katerim podrobneje določi merilno in drugo opremo ter računalniške povezave iz druge alinee drugega odstavka tega člena, vsebino vloge in obrazec izjave iz dvanajstega odstavka tega člena.
(19) Seznam dimnikarskih družb je objavljen na spletni strani ministrstva.
8.člen
(odvzem dovoljenja in izbris iz evidence)
(1) Upravna enota odvzame dimnikarski družbi dovoljenje, če:
- to dimnikarska družba sama zahteva;
- ne izvrši pravnomočne odločbe pristojne inšpekcije glede izpolnjevanja pogojev iz drugega ali tretjega odstavka prejšnjega člena, ki jih mora izpolnjevati ves čas svojega delovanja, ali obveznosti vpisa opravljenih storitev in male kurilne naprave v evidenco v skladu z 21. in 22.členom tega zakona, o čemer upravno enoto seznani pristojna inšpekcija;
- se je zoper njo začel postopek stečaja ali likvidacije;
- več kot 90 dni ni plačala davkov, prispevkov ter drugih predpisanih dajatev.
(2) V primeru prenehanja dimnikarske družbe se le-to po uradni dolžnosti izbriše iz evidence.
(3) Dimnikarska družba ne sme več opravljati dimnikarskih storitev z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.
(4) Upravna enota z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu dovoljenja izbriše dimnikarsko družbo iz evidence.
9.člen
(dimnikar)
(1) Licenco za izvajanje dimnikarskih storitev izda upravna enota.
(2) Licenco za izvajanje dimnikarskih storitev se izda osebi, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je opravila izobraževanje po predpisanem programu za pridobitev ustrezne izobrazbe ali kvalifikacije:
2. da ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter premoženje in kaznivega dejanja nasilništva, sodba pa ni bila izbrisana.
(3) Izpolnjevanje pogojev iz 1. točke prejšnjega odstavka izkazuje s potrdilom o opravljenem izobraževanju.
(4) Zaradi preverjanja pogojev iz 2. točke drugega odstavka tega člena lahko upravna enota od ministrstva, pristojnega za pravosodje, zahteva podatke o neizbrisanih obsodbah iz kazenske evidence.
(5) Dimnikar se mora dopolnilno usposabljati v skladu z 20.členom tega zakona.
(6) Seznam dimnikarjev, sestavljen iz podatkov iz 21.člena tega zakona, se v delu, ki je javen, objavi na spletni strani ministrstva.
10.člen
(podelitev licence in dimnikarska izkaznica)
(1) Vloga za pridobitev licence se vloži na katerikoli upravni enoti.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka se priloži vloga za izdajo dimnikarske izkaznice.
(3) Upravna enota iz prvega odstavka tega člena izda odločbo o podelitvi licence vlagatelju, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje iz drugega odstavka prejšnjega člena, in ga z dnem dokončnosti vpiše v evidenco iz 21.člena tega zakona.
(4) Licenca se izda za neomejen čas.
(5) Dimnikarske izkaznice na območju Republike Slovenije izdeluje, skladišči in personalizira izdelovalec, izbran v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, v skladu s sklenjeno pogodbo. Zaposlena oseba izdelovalca, ki opravlja naloge izdelave, skladiščenja in personalizacije dimnikarskih izkaznic, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- da je polnoletna in
- da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na kazen zapora v trajanju več kot tri mesece.
(6) Prenos vlog za izdajo dimnikarskih izkaznic med organi, pristojnimi za izdajo dimnikarskih izkaznic, in izdelovalcem iz prejšnjega odstavka ter vročitev dimnikarske izkaznice na naslov za vročanje izvaja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran za prenos poštnih pošiljk, na način, ki zagotavlja zaščito, varnost in sledljivost poštnih pošiljk.
(7) Izdelovalec iz petega odstavka tega člena sme uporabiti osebne podatke iz devetega odstavka tega člena za potrebe personalizacije dimnikarske izkaznice, vendar jih mora v 15 dneh po izdelavi dimnikarske izkaznice uničiti.
(8) Dimnikar plača takso in stroške izdelave ter izdaje dimnikarske izkaznice.
(9) Dimnikarska izkaznica vsebuje naslednje podatke:
- serijsko številko dimnikarske izkaznice;
- fotografijo dimnikarja;
- osebno ime dimnikarja;
- datum izdaje licence;
- datum izdaje dimnikarske izkaznice;
- trajanje dimnikarske izkaznice;
- organ, pristojen za izdajo dimnikarske izkaznic, in
- lastnoročni podpis dimnikarja.
(10) Dimnikarska izkaznica se izda za dobo desetih let.
(11) Minister podrobneje predpiše vsebino vlog za pridobitev licence, izkaznice in obliko, vsebino ter ceno dimnikarske izkaznice.
11.člen
(prenehanje licence)
(1) Licenca preneha veljati na zahtevo dimnikarja, na podlagi odločbe pristojne inšpekcije, odločbe upravne enote ali v primeru njegove smrti.
(2) Upravna enota izda na zahtevo dimnikarja odločbo o prenehanju licence.
(3) Upravna enota izda dimnikarju odločbo o prenehanju licence tudi na podlagi odločbe pristojne inšpekcije ali če sama ugotovi, da:
- ne izpolnjuje več pogoja iz 2. točke drugega odstavka 9.člena tega zakona,
- ne opravi dopolnilnega usposabljanja iz prvega odstavka 20.člena tega zakona,
- ne odpravi pomanjkljivosti skladno s pravnomočno odločbo pristojnega inšpektorja, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti.
(4) Upravna enota na podlagi pravnomočne odločbe iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter v primeru smrti vpiše v evidenco datum prenehanja licence.
(5) Oseba iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne sme več izvajati dimnikarskih storitev z dnem dokončnosti odločbe o prenehanju licence, ki vsebuje tudi zahtevo, da oseba v 15 dneh od prejema odločbe vrne dimnikarsko izkaznico upravni enoti, na kateri je podala vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice. V primeru, da oseba ne vrne dimnikarske izkaznice, ta o tem obvesti pristojno inšpekcijo.
(6) Oseba, ki ji je pravnomočno prenehala licenca, je ne more pridobiti v treh letih, pri ponovnem prenehanju pa v petih letih od dneva pravnomočnosti odločbe o prenehanju.
(7) Podatke za primere iz petega in šestega odstavka tega člena upravne enote vpišejo v evidenco.
12.člen
(priznavanje poklicnih kvalifikacij in čezmejno opravljanje storitev)
(1) Naloge pristojnega organa določa predpis, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav pogodbenic.
(2) Ministrstvo ima kot pristojni organ v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka vse pravice in obveznosti, ki jih določa predpis o priznavanju poklicnih kvalifikacij za pristojni organ. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe predpisa, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij.
(3) Državljani drugih držav pogodbenic, ki želijo v Republiki Sloveniji stalno izvajati reguliran poklic po tem zakonu, morajo pri pristojnem organu pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.
(4) Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu s predpisom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij.
(5) Na podlagi pravnomočne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije upravna enota posamezniku na vlogo izda odločbo o podelitvi licence in ga vpiše v evidenco v skladu z določbami 10.člena tega zakona, izdelovalec iz petega odstavka 10.člena tega zakona pa na podlagi vloge iz drugega odstavka 10.člena tega zakona izdela dimnikarsko izkaznico.
(6) Ponudniki s sedežem v drugih državah pogodbenicah lahko dejavnost dimnikarskih storitev v Republiki Sloveniji izvajajo občasno ali čezmejno, če izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža.
(7) Za občasno ali čezmejno izvajanje dimnikarskih storitev je potrebna predhodna prijava storitve pri ministrstvu, ministrstvo pa o tem posamezniku izda potrdilo o prejeti prijavi.
(8) Upravna enota na podlagi potrdila iz prejšnjega odstavka izda ponudniku odločbo o podelitvi licence in dimnikarsko izkaznico ter ga vpiše v evidenco iz 21.člena tega zakona v skladu z določbami 10.člena tega zakona. Licenca velja eno leto od dneva pravnomočnosti odločbe o njeni podelitvi, za isto obdobje se izda dimnikarska izkaznica.
(9) Državljani tretjih držav lahko izvajajo reguliran poklic po tem zakonu pod pogojem materialne vzajemnosti, če so njihove pridobljene poklicne kvalifikacije enakovredne tistim, ki se zahtevajo za državljane Republike Slovenije. Materialna vzajemnost obstaja, če državljan Republike Slovenije v državi državljana tretje države lahko izvaja reguliran poklic pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi ga lahko izvajajo v Republiki Sloveniji državljani tretje države in izpolnjevanje katerih za državljana Republike Slovenije ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za državljane tretje države. Pri dvojnem državljanstvu državljana tretje države se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, v kateri ima stalno prebivališče, oziroma pravni red tiste države, v kateri je imel stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Če je posameznik brez državljanstva, se pri ugotavljanju vzajemnosti v vlogi opredeli, ali se upošteva pravni red države njegovega rojstva ali države, v kateri ima stalno prebivališče, ali države, v kateri je imel stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
(10) Za izdajo odločbe o podelitvi licence, izdajo dimnikarske izkaznice in vpis v evidenco se smiselno uporabljajo določbe 9. in 10.člena tega zakona.
III. NALOGE DIMNIKARJA
13.člen
(dimnikarske storitve)
Sodna praksa člena
15.09.2022VDSS Sodba Pdp 451/2022
> Višje delovno in socialno sodišče
Ker gre za generično delovno mesto, pritožba neutemeljeno navaja, da posebna komisija, ki jo v skladu z 201. členom ZPIZ-2 imenuje minister za delo, vse do danes ni odločila o tem, da obveznost poklicnega zavarovanja velja tudi za delovni mesti dimnikar preglednik in dimnikar merilec. ZDimS namreč ne pozna delovnih mest dimnikar preglednik oziroma dimnikar merilec. Gre za samostojno odločitev toženke, da posamezna delovna mesta, na katerih se izvajajo dimnikarske storitve, tako opredeli v svoji sistemizaciji delovnih mest, kar pa je ne more razbremeniti obveznosti vključitve tožnika v poklicno zavarovanje, ker za vsa navedena delovna mesta (dimnikar, dimnikar preglednik in dimnikar merilec) velja, da gre za delovno mesto dimnikarja v smislu določbe 13. člena ZDimS. Vrhovno sodišče RS je v sklepu VIII Ips 2/2019 z dne 10. 9. 2019 navedlo, da je nesprejemljivo stališče, da se pri delovnih mestih, za katera je bila ob uveljavitvi ZPIZ-1 priznana zavarovalna doba s povečanjem, v sodnem postopku lahko ugotavlja, ali so (še) izpolnjeni pogoji za to. Takšne pristojnosti sodišče nima.
(1) Dimnikar izvaja pregledovanje malih kurilnih naprav, kar pomeni prvi pregled in redne ter izredne preglede malih kurilnih naprav. Izredni pregled se opravi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev ali na zahtevo pristojnega inšpektorja.
(2) Dimnikar izvaja čiščenje malih kurilnih naprav. Izvaja se kot mehansko ali kemično čiščenje. Čiščenje je lahko redno, izredno ali generalno. Čiščenje se lahko izvaja tudi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev ali na zahtevo pristojnega inšpektorja. Protikorozijska zaščita površin za čiščenje se opravi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev.
(3) Dimnikar izvaja meritve zaradi preverjanja kakovosti zgorevanja in ugotavljanja morebitnega preseganja predpisanih mejnih vrednosti emisij snovi z dimnimi plini. Meritve so lahko prve, občasne ali izredne po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev zaradi suma nevarnosti za zastrupitev ali na zahtevo pristojnega inšpektorja.
(4) Dimnikar izvaja odstranjevanje katranskih oblog prednostno mehansko in kemično, sicer pa z izžiganjem ali drugimi postopki in se opravi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev, na predlog dimnikarja ali na zahtevo pristojnega inšpektorja s seznanitvijo uporabnika dimnikarskih storitev.
(5) Dimnikar informira uporabnika dimnikarskih storitev o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav in svetuje glede izbire, vzdrževanja in uporabe malih kurilnih naprav.
(6) Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev izda zapisnik o vseh izvedenih dimnikarskih storitvah. Uporabnik dimnikarskih storitev lahko na zapisnik poda pripombe, do katerih se dimnikar pisno opredeli, in s katerimi v roku 30 dni seznani uporabnika dimnikarskih storitev.
(7) Dimnikar preverja izpolnjevanje osnovnih zahtev vgrajenih malih kurilnih naprav, skladno s predpisi, ki urejajo zahteve za dajanje proizvodov na trg, varstvo okolja, varstvo pred požarom, graditev objektov in energetsko učinkovitost stavb.
(8) Vlada s predpisom podrobneje določi vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev, roke zanje in obrazce zapisnika.
14.člen
(zagotavljanje osnovnih zahtev)
(1) Zagotavljanje osnovnih zahtev malih kurilnih naprav iz sedmega odstavka 13.člena tega zakona se preverja pri prvem pregledu.
(2) Če dimnikar ugotovi, da so male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave vgrajene v nasprotju z osnovnimi zahtevami, ukrepa skladno s 15.členom tega zakona.
(3) Minister predpiše merila in metodologijo preverjanja izpolnjevanja osnovnih zahtev iz prvega odstavka tega člena.
15.člen
(obveznosti ob ugotovljenih pomanjkljivostih male kurilne naprave)
(1) Če dimnikar ob izvajanju dimnikarskih storitev ugotovi pomanjkljivosti na mali kurilni napravi, zaradi katerih je zmanjšano varstvo pred požarom, doseženo preseganje emisij pri zgorevanju goriv ali ugotovljeno tveganje zastrupitve z ogljikovim oksidom, s tem seznani uporabnika dimnikarskih storitev in mu predlaga ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki jih uporabnik dimnikarskih storitev izvede v rokih, določenih v predpisu o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah. Po preteku tega roka je dimnikar dolžan preveriti, ali so pomanjkljivosti odpravljene. Če uporabnik dimnikarskih storitev ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi, dimnikar o tem obvesti pristojno inšpekcijo.
(2) Če dimnikar ob izvajanju dimnikarskih storitev ugotovi, da je zaradi pomanjkljivosti na mali kurilni napravi velika verjetnost zmanjšanja varstva pred požarom ali zastrupitve z ogljikovim monoksidom, nastalim pri zgorevanju goriv, o tem seznani uporabnika in nemudoma obvesti pristojno inšpekcijo.
(3) V primeru, če pristojna inšpekcija ugotovi, da so s strani dimnikarja ugotovljene pomanjkljivosti na mali kurilni napravi ali predlagani ukrepi za njihovo odpravo neutemeljeni, dimnikarska družba uporabniku dimnikarskih storitev povrne stroške izvedbe naloženih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti in stroške, ki jih je uporabnik plačal dimnikarski družbi za preverjanje odprave pomanjkljivosti.
16.člen
(obveznost zagotavljanja strokovnosti)
Dimnikar mora:
- na zahtevo uporabnika dimnikarskih storitev pokazati dimnikarsko izkaznico in izkazati, da je zaposlen pri dimnikarski družbi, ki je vpisana v evidenco;
- dimnikarske storitve izvajati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Pri izvajanju teh storitev mora dimnikar izvesti vse dimnikarske storitve, ki so potrebne za kakovostno izvedbo storitve, uporabniku dimnikarskih storitev pa pri tem ne sme povzročati nepotrebnih dodatnih stroškov. Zaradi nekakovostnih storitev ne sme biti ogroženo življenje in zdravje uporabnikov dimnikarskih storitev, uporabnikovo premoženje in okolje;
- ščititi interese uporabnikov dimnikarskih storitev in ne izrabljati morebitnega neznanja in nestrokovnosti uporabnika dimnikarskih storitev za pridobivanje svojih poslovnih koristi in
- skrbeti za strokoven odnos do uporabnika dimnikarskih storitev v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
17.člen
(dimnikarske storitve v večstanovanjskih stavbah)
(1) Dimnikarske storitve v večstanovanjskih stavbah se štejejo za posle rednega upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja upravljanje v večstanovanjskih stavbah. V primerih, ko večstanovanjska stavba nima upravnika, izbere dimnikarsko družbo predstavnik etažnih lastnikov, pooblaščen s strani etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, na podlagi zakona, ki ureja upravljanje v večstanovanjskih stavbah.
(2) V večstanovanjskih stavbah mora dimnikarska družba, ki jo je izbral etažni lastnik kot uporabnik dimnikarskih storitev in če se mala kurilna naprava nahaja v stanovanju ali poslovnem prostoru, katerega lastnik je, seznaniti upravnika večstanovanjske stavbe ali predstavnika etažnih lastnikov s stanjem male kurilne naprave v naslednjih primerih:
- rekonstrukcije male kurilne naprave,
- zamenjave male kurilne naprave,
- spremembe goriva,
- spremembe vrste ogrevanja.
(3) Upravnik večstanovanjske stavbe in predstavnik etažnih lastnikov morata seznaniti dimnikarsko družbo iz prvega odstavka tega člena o rekonstrukciji, zamenjavi ali spremembi iz prejšnjega odstavka.
IV. OBVEZNOSTI UPORABNIKA DIMNIKARSKIH STORITEV
18.člen
(uporabnik dimnikarskih storitev)
(1) Uporabnik dimnikarskih storitev mora:
1. izbrati dimnikarsko družbo;
2. omogočiti prvi pregled za novovgrajeno malo kurilno napravo;
3. omogočiti vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom;
4. dovoliti izvajanje dimnikarskih storitev na način in v celotnem obsegu v skladu s 13.členom tega zakona;
5. omogočiti pregled pred uporabo malih kurilnih naprav ob spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav;
6. eno leto hraniti zapisnik o izvedenem pregledu;
7. na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.
(2) Če se uporabnik dimnikarskih storitev odloči zamenjati dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi, to stori do 30.junija tekočega leta za obdobje, ki traja od 1.julija tekočega leta za obdobje najmanj 12 mesecev. To obdobje se lahko skrajša, če pristojna inšpekcija ugotovi, da dimnikarska družba ne opravlja dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom.
(3) Uporabnik dimnikarskih storitev lahko v primeru, da se njegova mala kurilna naprava dejansko ne uporablja, s tem pisno seznani dimnikarsko družbo, ki je na mali kurilni napravi zadnja opravila dimnikarske storitve, ki vnese ta podatek v evidenco. Uporabnik dimnikarskih storitev pred začetkom uporabe te naprave omogoči pregled skladno s 5.točko prvega odstavka tega člena.
V. CENA IZVAJANJA DIMNIKARSKIH STORITEV
19.člen
(oblikovanje cene)
(1) Znesek za izvedene dimnikarske storitve plača uporabnik dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom.
(2) Znesek se oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in normativnega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev.
(3) Znesek iz prejšnjega odstavka vključuje tudi potne stroške, kadar je uporabnik dimnikarskih storitev od sedeža dimnikarske družbe oddaljen 25 kilometrov ali manj. Kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen več kot 25 kilometrov od sedeža dimnikarske družbe, se znesku iz prejšnjega odstavka lahko prištejejo potni stroški za vsak kilometer nad 25kilometrov, ki niso vključeni v ceno storitve iz prvega stavka tega odstavka.
(4) Cena iz drugega odstavka tega člena se določi v eurih na časovno enoto dela.
(5) Najvišjo dovoljeno ceno izvajanja dimnikarskih storitev iz drugega odstavka tega člena določi vlada s sklepom. Višino cene vlada določi ob upoštevanju cen storitev dejavnosti, za katere je predpisana podobna raven strokovne izobrazbe.
(6) Dimnikarska družba mora imeti cenik, ki je javno objavljen, z vsebino, določeno v predpisu iz sedmega odstavka tega člena.
(7) Minister predpiše časovne normative za posamezne storitve in sklope dimnikarskih storitev iz drugega odstavka tega člena in podrobnejšo vsebino cenika ter višino potnih stroškov.
VI. USPOSABLJANJE ZA IZVAJANJE DIMNIKARSKIH STORITEV
20.člen
(dopolnilno usposabljanje)
(1) Dimnikar se mora vsakih osem let dopolnilno usposabljati.
(2) Dopolnilno usposabljanje opravljajo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki jih po predhodno opravljenem javnem natečaju s sklepom za pet let pooblasti minister. Pogoji za pridobitev pooblastila se nanašajo na:
- usposobljenost predavateljev in drugega pedagoškega kadra, ki ga zagotavlja ta organizacija;
- kader, potreben za uspešno usposabljanje in druge s tem povezane naloge (sprejemanje prijav, vodenje potrebnih evidenc in podobno);
- opremo in prostore, ki so potrebni za usposabljanje in druge s tem povezane naloge.
(3) Nosilci pooblastila iz prejšnjega odstavka morajo ves čas opravljanja dopolnilnega usposabljanja izpolnjevati pogoje, predpisane v prejšnjem odstavku.
(4) Udeležencem dopolnilnega usposabljanja organizacije iz drugega odstavka tega člena izdajo potrdilo o udeležbi, ki ga dimnikar predloži upravni enoti.
(5) Minister predpiše podrobnejše pogoje za pridobitev pooblastila, programe dopolnilnega usposabljanja za dimnikarje in določi tarife za usposabljanje.
VII. EVIDENCA
21.člen
(evidenca)
(1) Ministrstvo zaradi nadzora nad izvajanjem dimnikarskih storitev in za namene iz drugega, šestega, osmega in šestnajstega odstavka tega člena vodi in upravlja evidenco, ki vsebuje podatke o dimnikarskih družbah, dimnikarjih, uporabnikih dimnikarskih storitev, malih kurilnih napravah in dimnikarskih storitvah ter izdanih zapisnikih.
(2) Zaradi odločanja v upravnih postopkih iz 7., 8., 10., 11. in 12.člena tega zakona upravna enota obdeluje evidenco, v kateri obdeluje osebne in druge podatke o dimnikarski družbi in dimnikarjih. V evidenci se vodijo naslednji podatki:
1. o dimnikarski družbi:
2. o dimnikarjih:
(3) Podatki o dimnikarjih iz prejšnjega odstavka so javni, razen:
- naslov prebivališča,
- enotna matična številka občana,
- telefonska številka,
- naslov elektronske pošte in
- datum potrdila o dopolnilnem usposabljanju.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se posamezniku v vlogi za izdajo licence omogoči, da lahko da privolitev za javno objavo svojih podatkov za stike (telefonska številka, naslov elektronske pošte).
(5) Podatke iz drugega odstavka tega člena v evidenco vpiše upravna enota, ki je izdala odločbo v upravnem postopku.
(6) Izdelovalec izkaznic iz petega odstavka 10.člena tega zakona ima vpogled v tiste podatke iz drugega odstavka tega člena, ki so potrebni za izdelavo dimnikarske izkaznice v skladu z devetim odstavkom 10.člena.
(7) Ministrstvo brezplačno pridobiva podatke za vključitev v evidenco iz prvega odstavka tega člena s povezavo z obstoječimi zbirkami podatkov naslednjih upravljavcev:
- Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatke iz prve do tretje alineje 1.točke iz poslovnega registra Slovenije in
- Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz prve do četrte alineje 2. točke drugega odstavka tega člena iz centralnega registra prebivalstva.
(8) Dimnikarska družba za namen izvajanja storitev pri uporabnikih in ugotavljanja pomanjkljivosti tem uporabnikom obdeluje evidenco, v kateri se vodijo podatki o uporabnikih dimnikarskih storitev, malih kurilnih napravah in na njih opravljenih storitvah ter ugotovljenih pomanjkljivostih. V evidenci se o uporabnikih dimnikarskih storitev vodijo podatki o:
1. lastnikih:
2. upravnikih:
3. etažnih lastnikih:
(9) Za osebe iz prejšnjega odstavka niso javni podatki iz prve do pete alineje 1. točke, iz druge do četrte alineje 2.točke ter podatki iz prve do pete alineje 3. točke prejšnjega odstavka. Podatek iz prve alineje 2. točke prejšnjega odstavka ni javen, če ne gre za družbe ali posameznike, ki opravljajo dejavnost.
(10) Podatke iz osmega odstavka tega člena v evidenco vpiše izbrana dimnikarska družba. Dimnikarska družba lahko vpisane podatke, razen podatkov iz druge alineje 1. do 3.točke osmega odstavka tega člena uporabi za zagotavljanje izvajanja predpisanih dimnikarskih storitev izbranim uporabnikom. Takoj, ko dimnikarska družba ni več izbrana s strani uporabnika, mora dimnikarska družba vse podatke v papirni ali elektronski obliki uničiti.
(11) Ministrstvo brezplačno pridobiva podatke za vključitev v evidenco iz osmega odstavka tega člena s povezavo z obstoječimi zbirkami podatkov naslednjih upravljavcev:
- Ministrstva za notranje zadeve – osebne podatke za fizične osebe iz prve do tretje alineje 1. točke in prve do tretje alineje 3. točke osmega odstavka tega člena iz centralnega registra prebivalstva,
- Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatke iz četrte alineje 1. točke, prve do tretje alineje 2. točke in četrte alineje 3. točke osmega odstavka tega člena iz poslovnega registra Slovenije,
- Zemljiškoknjižnega sodišča – na podlagi identifikacijskega znaka nepremičnine podatke iz prve do četrte alineje 3. točke osmega odstavka tega člena iz zemljiške knjige v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo.
(12) V evidenci se o malih kurilnih napravah vodijo naslednji podatki:
1. številka kurilne naprave, ki jo napravi dodeli aplikacija ministrstva,
2. moč, leto proizvodnje oziroma leto vgradnje,
3. vrsta goriva,
4. identifikacijski podatki iz prostorskih registrov Republike Slovenije o stavbi,
5. namen in vrsta kurilne naprave in drugi obratovalni podatki, kot so npr. podatki o gorilniku, prezračevalni in dimovodni napravi, zalaganju.
(13) Javni niso naslednji podatki iz prejšnjega odstavka:
- številka kurilne naprave, ki jo napravi dodeli aplikacija ministrstva,
- moč, leto proizvodnje oziroma leto vgradnje,
- vrsta goriva,
- identifikacijski podatki iz prostorskih registrov Republike Slovenije o stavbi in
- obratovalni podatki.
(14) Podatke iz 2., 3. in 5. točke dvanajstega odstavka tega člena v evidenco vpiše izbrana dimnikarska družba.
(15) Podatke 4. točke dvanajstega odstavka tega člena se pridobi s povezavo s katastrom stavb in evidenco nepremičnin.
(16) Inšpektorati obdelujejo evidenco za namen izvajanja nalog skladno z določbami tega zakona.
(17) V evidenco se vpisujejo podatki o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih iz 13.člena tega zakona, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritve in ukrepih pristojnega inšpektorja zaradi nevarnega in neučinkovitega delovanja male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave in datumu odprave pomanjkljivosti.
(18) Podatke iz prejšnjega odstavka vpiše dimnikarska družba, razen ukrepov izdanih s strani inšpektorata, ki jih vpiše pristojen inšpektorat.
(19) Pri zamenjavi male kurilne naprave morajo v evidenci ostati podatki prejšnje male kurilne naprave.
(20) Upravna enota in dimnikarske družbe podatke iz evidence posredujejo ministrstvu, ki upravlja evidenco.
(21) Vsi podatki iz drugega do sedemnajstega odstavka tega člena se smejo zbirati, voditi in obdelovati samo za namene, za katere so bili dani in se ne smejo spreminjati ali posredovati drugim osebam v nasprotju s tem ali drugim zakonom.
(22) Uporabnik dimnikarskih storitev ima dostop do evidence za namen vpogleda o vseh podatkih, ki se vodijo v zvezi z njegovo kurilno napravo, na njej opravljenimi storitvami in ugotovljenimi pomanjkljivostmi. Ministrstvo navodila o načinu dostopa za uporabnika objavi na spletni strani. Pravica uporabnika dimnikarskih storitev po tem členu v ničemer ne omejuje pravic posameznika po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(23) Ministrstvo, upravne enote in pristojni inšpektorati, imajo za namen odločanja po določbah tega zakona dostop do podatkov iz evidence iz drugega odstavka tega člena. Ministrstvo in pristojni inšpektorati, imajo za namen odločanja po določbah tega zakona dostop še do podatkov iz evidence iz osmega, dvanajstega in sedemnajstega odstavka tega člena.
(24) Podatki iz evidence, ki so povezani z izdajanjem odločbe, se hranijo 20 let od pravnomočnosti odločbe, podatki o kurilnih napravah in opravljanju storitev se hranijo 15 let, nato se arhivirajo.
22.člen
(obveznost dimnikarske družbe pri vpisu podatkov v evidenco)
(1) Dimnikarska družba vsako malo kurilno napravo vpiše v evidenco. Vpis nove male kurilne naprave se izvede ob prvem pregledu male kurilne naprave.
(2) Dimnikarska družba najkasneje v 30 dneh od opravljene dimnikarske storitve vpiše opravljene dimnikarske storitve v evidenco iz 21.člena tega zakona.
(3) Dimnikarska družba mora zagotoviti hrambo zapisnika o prvem pregledu do poteka desetih let po opravljenem pregledu.
(4) Ob izbrisu dimnikarske družbe iz evidence ali zamenjavi dimnikarske družbe, ta zapisnik o prvem pregledu preda uporabniku dimnikarskih storitev.
(5) Dimnikarske družbe so odgovorne, da so vnosi v evidenco popolni in pravilno urejeni ter v skladu z najnovejšim stanjem informacijske tehnologije.
(6) Dimnikarska družba na podlagi obvestila uporabnika dimnikarskih storitev iz tretjega odstavka 18.člena tega zakona vpiše neuporabo male kurilne naprave v evidenco.
23.člen
(obveznost uporabnika dimnikarskih storitev pri vpisu male kurilne naprave)
Vsak uporabnik dimnikarskih storitev je dolžan na zahtevo dimnikarske družbe zagotoviti vse potrebne podatke iz dvanajstega odstavka 21.člena tega zakona, razen podatkov o številki kurilne naprave in podatke iz prostorskih registrov Republike Slovenije.
24.člen
(izbris podatkov o mali kurilni napravi iz evidence)
(1) Če uporabnik dimnikarskih storitev zaradi prenehanja uporabe male kurilne naprave želi, da se njegova mala kurilna naprava izbriše iz evidence, mora poslati zahtevo za izbris podatkov o mali kurilni napravi dimnikarski družbi, ki preveri upravičenost izbrisa male kurilne naprave iz evidence. Če je to edina mala kurilna naprava, mora dimnikarska družba iz evidenc izbrisati tudi uporabnika dimnikarskih storitev.
(2) Mala kurilna naprava se lahko izbriše iz evidence, če je brez tehničnega posega ni mogoče takoj uporabiti, kot na primer v primeru, da je odstranjen ali zapečaten dovod goriva ali je kurilna naprava odstranjena.
(3) Dimnikarska družba upravičenost izbrisa iz prejšnjega odstavka preveri pri uporabniku dimnikarskih storitev, razen ko je sprememba vira ogrevanja, kot je na primer prehod na daljinsko ogrevanje, toplotno črpalko ali sprejemnik sončne energije in podobno, razvidna iz uradnih javno dostopnih evidenc za tisto stavbo ali del stavbe in ne obstaja nobena druga mala kurilna naprava, na kateri je treba opraviti dimnikarske storitve. Dimnikarska družba lahko vstopi v prostore uporabnika dimnikarskih storitev le na podlagi njegove privolitve.
25.člen
(javnost evidence)
Javni podatki iz evidenc, navedenih v drugem do trinajstem odstavku 21.člena tega zakona, so zagotovljeni v združeni (agregirani) obliki in ne kot posamezen podatek v kateri koli kombinaciji z drugim javnim podatkom.
VIII. ZAHTEVE ZA PROIZVODE
26.člen
(zahteve za male kurilne naprave)
(1) Male kurilne naprave se lahko uporabljajo le, če njihove lastnosti izpolnjujejo zahteve za njihovo nameravano uporabo. Šteje se, da so lastnosti male kurilne naprave ustrezne, kadar so glede na vrsto male kurilne naprave skladne s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in splošno varnost proizvodov, ali s predpisi, ki urejajo dajanje gradbenih proizvodov na trg.
(2) V malih kurilnih napravah se lahko uporabljajo le goriva, ki so skladna s predpisom o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, in sicer na način, določen z navedbami proizvajalca.
(3) Postavitev in obratovanje malih kurilnih naprav se morata izvajati po navodilih proizvajalca.
IX. NADZOR
27.člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, razen določb iz drugega in tretjega odstavka tega člena, opravlja inšpekcija, pristojna za okolje.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na ceno dimnikarskih storitev in na nadzor nad izpolnjevanjem zahtev iz prvega odstavka prejšnjega člena, opravlja inšpekcija, pristojna za trg.
(3) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na zmanjšano varstvo pred požarom in s tem povezano odpravo pomanjkljivosti, opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) V primeru neposredne nevarnosti za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti, lahko inšpektor odredi prepoved uporabe kurilne naprave na osnovi prijave dimnikarske družbe, brez predhodnega zaslišanja uporabnika kurilne naprave.
(5) V predpisu iz 13.člena tega zakona se podrobneje določi razmejitev izvajanja nadzora inšpekcij iz prvega do tretjega odstavka tega člena nad izpolnjevanjem obveznosti dimnikarskih družb, dimnikarjev in uporabnikov dimnikarskih storitev.
X. KAZENSKE DOLOČBE
28.člen
(prekrški dimnikarske družbe)
(1) Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek dimnikarska družba, če:
1. ne vpiše podatkov o opravljeni dimnikarski storitvi v evidence (drugi odstavek 22.člena),
2. nima pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas opravljanja dimnikarskih storitev zavarovane svoje odgovornosti za škodo (tretji odstavek 7.člena),
3. pri zaračunavanju dimnikarskih storitev ne upošteva sklepa vlade glede cene dimnikarskih storitev (peti odstavek 19.člena),
4. nima objavljenega cenika (šesti odstavek 19.člena).
(2) Z globo od 250 do 400 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba dimnikarske družbe.
29.člen
(prekrški uporabnikov dimnikarskih storitev)
(1) Z globo od 60 do 100 eurov se kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je posameznik, če:
1. na podlagi odločbe pristojne inšpekcije ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti (18.člen),
2. v rokih, določenih s predpisom iz 13.člena tega zakona, ne omogoči izvajanja dimnikarskih storitev iz 13.člena tega zakona (18.člen).
(2) Z globo od 250 do 350 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost.
(3) Z globo od 60 do 100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba uporabnika dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
30.člen
(prekrški dimnikarja)
(1) Z globo od 200 do 300 eurov se za prekršek kaznuje dimnikar, če ne izda zapisnika o vseh izvedenih dimnikarskih storitvah ali če uporabnika dimnikarskih storitev pisno ne seznani s svojo opredelitvijo do njegovih pripomb (šesti odstavek 13.člena).
(2) Z globo od 300 do 500 eurov se kaznuje za prekršek oseba, če v predpisanem roku ne vrne dimnikarske izkaznice upravni enoti, na kateri je podala vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice (peti odstavek 11.člena).
(3) Z globo 500 do 600 eurov se kaznuje dimnikar, če krši določbe od prvega do petega in sedmega odstavka 13.člena, prvega in drugega odstavka 14.člena, 15. in 16.člena tega zakona.
31.člen
(prekrški upravnika v večstanovanjski stavbi)
(1) Z globo od 250 do 350 eurov se kaznuje upravnik v večstanovanjskih stavbah, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. na podlagi odločbe pristojne inšpekcije ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, ki se nanašajo na skupne prostore (18.člen),
2. v rokih, določenih s predpisom iz 13.člena tega zakona, v skupnih prostorih ne omogoči izvajanja dimnikarskih storitev iz 13.člena tega zakona (18.člen).
(2) Z globo od 100 do 200 eurov se za prekršek iz prejšnjega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravnika v večstanovanjski stavbi.
32.člen
(višina globe v hitrem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem zakonu.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.člen
(prehodno obdobje)
(1) Do izdaje in vročitve dimnikarske izkaznice iz 10.člena tega zakona se za dimnikarsko izkaznico šteje odločba o podelitvi licence, dimnikar pa se mora na zahtevo uporabnika dimnikarskih storitev izkazati tudi z osebnim dokumentom.
(2) Odločba o podelitvi licence iz prejšnjega odstavka, ki je bila izdana pred 1.januarjem 2017, velja od 1.januarja 2017.
(3) Dimnikar v enem mesecu od uveljavitve predpisa iz 10.člena tega zakona od upravne enote zahteva izdajo dimnikarske izkaznice, izdelovalec pa mu jo izdela proti plačilu v skladu z določbami 10.člena tega zakona.
(4) Ministrstvo na svoji spletni strani objavi seznama iz devetnajstega odstavka 7.člena in šestega odstavka 9.člena tega zakona v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona.
(5) Uporabnik dimnikarskih storitev iz seznama dimnikarskih družb, objavljenega na spletni strani ministrstva, najkasneje do 30.junija 2017, izbere dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi za obdobje najmanj 12 mesecev.
(6) Do objave seznama dimnikarskih družb na spletni strani ministrstva lahko opravlja dimnikarske storitve po tem zakonu izvajalec, ki je na dan 31.december 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Do objave seznama dimnikarskih družb na spletni strani ministrstva lahko izvajajo dimnikarske storitve fizične osebe, ki so na dan 31.decembra 2016 zaposlene pri izvajalcih iz prejšnjega stavka in so imele ustrezne kvalifikacije za opravljanje dimnikarske službe.
(7) Če uporabnik dimnikarskih storitev do roka iz petega odstavka tega člena ne izbere dimnikarske družbe, se šteje, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31.decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju, na katerem se nahaja njegova mala kurilna naprava, pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev.
(8) Uporabnik dimnikarskih storitev mora omogočiti, da se do 31.decembra 2017 izvedejo dimnikarske storitve skladno s 13.členom tega zakona.
(9) Ne glede na drugi odstavek 19.člena tega zakona se do sprejema predpisa iz sedmega odstavka 19.člena tega zakona znesek za izvedene dimnikarske storitve oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in dejanskega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev pri uporabniku dimnikarskih storitev, ki se mu, kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen več kot 25 kilometrov od sedeža dimnikarske družbe, prištejejo potni stroški največ v višini 0,25 eura na kilometer za vsak kilometer nad 25 kilometrov.
(10) Ne glede na tretji odstavek 19.člena tega zakona je do sprejema predpisa iz petega odstavka 19.člena tega zakona najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev 25,20 eura na uro dela dimnikarskih storitev pri uporabniku dimnikarskih storitev brez davka na dodano vrednost.
(11) V treh dneh od uveljavitve zakona ministrstvo obvesti uporabnike dimnikarskih storitev o obveznosti izbire dimnikarske družbe z objavo na spletni strani ministrstva.
34.člen
(prekrški v prehodnem obdobju)
(1) Z globo od 60 do 100 eurov se kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je posameznik, če ne omogoči, da se do 31.decembra 2017 izvedejo dimnikarske storitve (osmi odstavek 33.člena).
(2) Z globo od 250 do 350 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost.
(3) Z globo od 60 do 100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba uporabnika dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 250 do 350 eurov se kaznuje upravnik v večstanovanjskih stavbah, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne zagotovi, da se v skupnih prostorih do 31.decembra 2017 izvedejo dimnikarske storitve (osmi odstavek 33.člena).
(5) Z globo od 100 do 200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba upravnika v večstanovanjski stavbi.
35.člen
(predpisi vlade)
Vlada izda predpisa iz 13. in 19.člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
36.člen
(predpisi ministra)
Minister izda predpis iz 10.člena v roku dveh mesecev, predpise iz 7., 14., 19. in 20.člena tega zakona pa v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
37.člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št.128/04 in 18/05 – popr.), smiselno pa se uporablja do uveljavitve predpisa iz 13.člena tega zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št.70/96, 71/00, 17/03, 41/04 – ZVO-1 in 105/08), smiselno pa se uporablja do uveljavitve predpisa iz 13.člena tega zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
(3) Z 31.decembrom 2016 preneha veljati Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št.129/04, 57/06, 105/07, 102/08, 94/13 in 106/15), 2., 30., 32. in 35. do 38. ter 40.člen te uredbe pa se smiselno uporabljajo do uveljavitve predpisa iz 13.člena tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
38.člen
(začetek uporabe)
Ta zakon se začne uporabljati 1.januarja 2017, razen drugega, sedmega, dvanajstega odstavka ter drugega do petega stavka trinajstega odstavka 7.člena, 9. in 10.člena, tretjega, četrtega, petega, sedmega in osmega odstavka 12.člena, drugega do četrtega stavka devetega odstavka in desetega odstavka 12.člena, 20. in 21.člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
39.člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS)
Veljaven predpis
Datum sprejetja18.10.2017Datum začetka veljavnosti11.11.2017
Datum objave27.10.2017Datum konca veljavnosti
Vpliv na trajnostV nespremenjeni obliki je že dolgo v veljavi Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS), ki je bil sprejet leta 2017. Tudi nekaj podzakonskih predpisov dopolnjuje zakonsko materijo. Na zakonsko materijo pravni red Evropske unije nima nobenega vpliva. Zakon ima dokajšnji vpliv na izzive trajnostnega razvoja.

Vpliv na ravnanje odločevalcevAnalize so pokazale, da ima glede izzivov trajnostnega razvoja na odločanje subjektov v praksi zakon relativno majhen vpliv. Tudi deležniki se s tem pravnim področjem ukvarjajo relativno zanemarljivo. Da ni posebnega zanimanja, oziroma je iz prakse le minimalno število vprašanj, kaže na zgolj običajno uporabo zakonskih določb v praksi. Na vsakdanjo prakso ima, kot potrjujejo tudi javno objavljena mnenja različnih deležnikov, zakonska materija relativno majhen vpliv.

Kakovost in krožna usmerjenost predpisaČeprav gre za relativno sodobno zakonsko ureditev, ta ob upoštevanju neustrezne krožne usmerjenosti še ne predstavlja najboljše podlage za trajnostni razvoj. Zakon tudi ne prenaša nobenih določb pravnega reda EU in ni krožno usmerjen. Zakon tako še ne omogoča v zadostni meri trajnostnega razvoja in krožnih modelov poslovanja.
Predpisi, ki posegajo v ta predpisNi predpisov, ki posegajo v ta predpis.
Predpisi, izdani na podlagi tega predpisa
Odlok o določitvi referenčnih merilnih postaj za izvajanje meteorološkega, hidrološkega, oceanografskega in seizmološkega opazovanja
Veljaven predpis
Datum sprejetja30.08.2018Datum začetka veljavnosti08.09.2018
Datum objave07.09.2018Datum konca veljavnosti
1.člen
(vsebina)
S tem odlokom se izmed merilnih postaj, ki sestavljajo infrastrukturo državne meteorološke, hidrološke, oceanografske in seizmološke službe, določajo referenčne merilne postaje za izvajanje meteorološkega, hidrološkega, oceanografskega in seizmološkega opazovanja.
2.člen
(določitev referenčnih merilnih postaj)
(1)Seznam referenčnih merilnih postaj z nazivom, koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in opredelitvijo vrste merilne postaje je v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
(2)Pri referenčnih merilnih postajah za izvajanje meteorološkega opazovanja so v prilogi tega odloka določene tudi meteorološke veličine, za katere se posamezna merilna postaja določi za referenčno merilno postajo.
3.člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pravni akti EU prenešeni s tem predpisomNi pravnih aktov, ki so prenešeni s tem predpisom.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon opredeljuje in ureja državno meteorološko, hidrološko, oceanografsko in seizmološko službo (v nadaljnjem besedilu: služba), pogoje, ki omogočajo njeno izvajanje, pravice in obveznosti tretjih oseb v zvezi z njenim izvajanjem ter druge dejavnosti izvajalca službe.
2. člen
(namen službe)
Služba se izvaja v javnem interesu, da se stalno zagotavljajo splošno koristne informacije o naravnih pojavih ter stanju naravnih virov na področju meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije, informacije, ki koristijo izvajanju drugih državnih nalog ali nalog, ki se izvajajo v javnem interesu, ali splošno koristnih dejavnosti, zlasti varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in odpravljanju njihovih posledic, obrambi, prostorskemu načrtovanju, graditvi objektov, varstvu kulturne dediščine, prometu, javnemu zdravju, kmetijski proizvodnji in gozdarstvu, oskrbi z energijo in drugim gospodarskim dejavnostim, ter podatki in informacije, potrebni zaradi varstva okolja in upravljanja voda.
3. člen
(cilji službe)
Cilji izvajanja službe so:
1. trajnost izvajanja opazovanja in sistematičnost zbiranja podatkov o meteoroloških, hidroloških, oceanografskih in seizmoloških pojavih,
2. večja varnost ljudi in premoženja, večja učinkovitost izvajanja upravnih in drugih nalog države ter splošno koristnih in gospodarskih dejavnosti,
3. razvoj na področju meteorološke, hidrološke, oceanografske in seizmološke stroke.
4. člen
(opredelitev izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izraz opazovanje pomeni pridobivanje podatkov o veličinah, ki opredeljujejo ali pogojujejo pojave in procese v ozračju (meteorološko opazovanje), na podzemnih in površinskih vodah (hidrološko opazovanje), vključno z morjem (oceanografsko opazovanje), ali v litosferi (seizmološko opazovanje).
II. NALOGE SLUŽBE
5. člen
(naloge službe in pristojnost)
(1) Naloge službe so:
1. načrtovanje, vzpostavitev, upravljanje, vzdrževanje in razvoj infrastrukture službe,
2. izvajanje opazovanja in pridobivanje drugih podatkov, njihova obdelava, hramba in zagotavljanje njihove kakovosti,
3. priprava analiz in ocen naravnih pojavov ali stanja naravnih virov s področja meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije ter napovedi naravnih pojavov s področja meteorologije, hidrologije in oceanografije,
4. obveščanje javnosti in opozarjanje,
5. zagotavljanje analiz, ocen in napovedi za potrebe nalog države,
6. izpolnjevanje obveznosti iz mednarodnih pogodb in drugo mednarodno sodelovanje ter
7. raziskovanje naravnih pojavov ter razvoj merilnih, analitskih in prognostičnih tehnik in metod.
(2) Naloga službe je tudi izvajanje službe letalske meteorologije v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo in zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa.
(3) Naloge službe se izvajajo v skladu z mednarodnimi standardi in pravili ter pravili stroke (načelo strokovnosti).
(4) Naloge službe izvaja organ v sestavi ministrstva, pristojnega za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
(5) Pristojni organ zagotovi, da se naloge službe iz 2. do 5. točke prvega odstavka ter naloge iz drugega odstavka tega člena izvajajo neprekinjeno.
(6) Pristojni organ ima vzpostavljen sistem vodenja kakovosti v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi, ki urejajo sistem vodenja kakovosti.
6. člen
(posebni pogoji dela)
(1) Javnemu uslužbencu oziroma javni uslužbenki (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) pristojnega organa se lahko odredi pripravljenost za delo:
- če je treba zagotoviti neprekinjeno izvajanje nalog iz 2. do 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, pa to z razporeditvijo delovnega časa ni mogoče,
- v primerih povečane verjetnosti nastanka razmer iz 15. člena tega zakona,
- v primerih naravnih in drugih nesreč ali neposredne nevarnosti za njihov nastanek ter v času od njihovega nastanka do vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje ter
- v drugih primerih, ko je zaradi spremembe varnostnih razmer ogroženo življenje ljudi, premoženje, živali, kulturna dediščina oziroma okolje v večjem obsegu.
(2) Pripravljenost za delo pomeni dosegljivost javnega uslužbenca po telefonu ali s pomočjo drugih sredstev tako, da je zaradi potrebe po delu izven njegovega delovnega časa zagotovljena možnost prihoda na delovno mesto v eni uri od poziva. Čas pripravljenosti za delo se ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora javni uslužbenec v času pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti oziroma kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, za katerega veljajo omejitve iz tretjega odstavka tega člena. Druge organizacijske in tehnične vidike izvajanja pripravljenosti za delo z internim aktom določi predstojnik pristojnega organa.
(3) Če je zaradi naravnih razmer treba zagotoviti izvajanje nalog službe, ki jih ni mogoče odložiti, se lahko v primerih iz prvega odstavka tega člena javnim uslužbencem odredi tudi delo preko polnega delovnega časa. Nadurno delo lahko traja do štiri ure dnevno, 8 ur tedensko, 20 ur mesečno in do 170 ur letno, pri čemer se omejitev ugotavlja kot povprečje šestih mesecev.
(4) Pripravljenost za delo iz prvega in drugega odstavka tega člena in delo preko polnega delovnega časa iz tretjega odstavka tega člena se odredita pisno. Če zaradi nujnosti opravljanja nalog to ni mogoče, se odredita ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči javnemu uslužbencu do konca naslednjega tedna, ko sta bila delo oziroma pripravljenost za delo odrejena.
7. člen
(infrastruktura službe)
(1) Infrastruktura službe so objekti in naprave, s katerimi se izvajajo opazovanje ter prenos in obdelava podatkov, potrebnih za izvajanje službe (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura službe). Infrastrukturo službe tvorijo referenčne in druge merilne postaje, objekti in naprave za sprejemanje podatkov na podlagi mednarodnih izmenjav podatkov ter naprave in tehnološki sistemi, namenjeni obdelavi podatkov, potrebnih za izvajanje službe.
(2) Infrastruktura službe je gospodarska javna infrastruktura državnega pomena v upravljanju pristojnega organa.
(3) Merilne postaje so celovite tehnološke enote, ki jih tvorijo naprave za izvajanje opazovanja in naprave za pošiljanje opazovanih podatkov, skupaj z ureditvami in objekti, v ali na katerih so te naprave nameščene.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek ureditve ali objekti, v ali na katerih so nameščene naprave za izvajanje opazovanja ali pošiljanje podatkov, niso sestavni del merilnih postaj, če so prednostno namenjeni drugi rabi.
(5) Referenčne merilne postaje so merilne postaje, ki zaradi odsotnosti neposrednih antropogenih motenj meritev omogočajo trajnost merjenja in dolgoletne podatkovne nize. Referenčne merilne postaje določi vlada, pri čemer upošteva naslednja merila:
(6) Merilne postaje, ki niso referenčne merilne postaje, so druge merilne postaje.
(7) Vzpostavitev in obratovanje infrastrukture službe je v javno korist. Gradnja ali namestitev infrastrukture službe je mogoča na zemljiščih v lasti države ali na tujih zemljiščih na podlagi druge stvarne pravice, ki državo upravičuje do izvajanja opazovanja, vzpostavitev drugih merilnih postaj pa je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, mogoča tudi na tujem zemljišču na podlagi pogodbe z lastnikom zemljišča.
8. člen
(register infrastrukture službe)
(1) Pristojni organ vodi register infrastrukture službe (v nadaljnjem besedilu: register), ki vsebuje naslednje podatke:
1. vrsto objekta ali naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena (referenčna merilna postaja, druga merilna postaja, objekt ali naprava za sprejemanje podatkov na podlagi mednarodnih izmenjav podatkov, naprava ali tehnološki sistem, namenjen obdelavi podatkov, potrebnih za izvajanje službe),
2. podatke o lokaciji objekta ali naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena (na primer koordinate, določene v državnem koordinatnem sistemu),
3. v primeru merilnih postaj tudi podatek o vrsti merilne postaje (merilna postaja za izvajanje meteorološkega opazovanja, merilna postaja za izvajanje hidrološkega opazovanja na tekočih površinskih vodah, merilna postaja za izvajanje hidrološkega opazovanja na stoječih površinskih vodah, merilna postaja za izvajanje hidrološkega opazovanja na podzemnih vodah, merilna postaja za izvajanje oceanografskega opazovanja, merilna postaja za izvajanje seizmološkega opazovanja).
4. v primeru referenčnih merilnih postaj tudi podatek o lokaciji in velikosti varovalnega območja iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.
(2) Podatki iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka se iz registra pošljejo v evidenco infrastrukturnih omrežij in objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco.
(3) Objekti in naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena pridobijo status infrastrukture službe z vpisom v register iz prvega odstavka tega člena. Pristojni organ vpis izvede najkasneje v dveh mesecih po končani namestitvi ali graditvi oziroma po pridobljenem uporabnem dovoljenju, kadar je to zahtevano po predpisih, ki urejajo graditev.
(4) Objekt ali napravo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki je postal trajno nepotreben za izvajanje službe, pristojni organ odstrani, nato pa izbriše iz registra. Z izbrisom iz registra objektu ali napravi preneha status infrastrukture službe.
9. člen
(varstvo infrastrukture službe)
(1) Infrastruktura službe ni v pravnem prometu. Na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali nanjo poseči z izvršbo.
(2) Zaradi zagotavljanja trajnega nemotenega in kakovostnega delovanja referenčnih merilnih postaj sta raba prostora in posebna raba vode v varovalnem območju referenčnih merilnih postaj iz tretjega odstavka tega člena omejeni v skladu s tretjim do osmim odstavkom tega člena.
(3) Varovalno območje se pri referenčnih merilnih postajah:
- za izvajanje meteorološkega opazovanja razteza v oddaljenosti 50 metrov od meje merilne postaje,
- za izvajanje oceanografskega opazovanja razteza v oddaljenosti 50 metrov od meje merilne postaje,
- za izvajanje seizmološkega opazovanja razteza v oddaljenosti 100 metrov od meje merilne postaje,
- za izvajanje hidrološkega opazovanja na podzemnih vodah razteza v oddaljenosti 50 metrov od meje merilne postaje,
- za izvajanje hidrološkega opazovanja na stoječih površinskih vodah razteza po vodnem zemljišču v oddaljenosti 30 metrov od mesta merilne postaje,
- za izvajanje hidrološkega opazovanja na tekočih površinskih vodah razteza po vodnem zemljišču v oddaljenosti desetkratnika širine vodnega zemljišča na mestu merilne postaje, merjeno po osi vodotoka, vendar ne več kot 250 metrov od mesta merilne postaje.
(4) Pristojni organ v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, kot nosilec urejanja prostora pripravi smernice, s katerimi na varovalnem območju referenčnih merilnih postaj natančneje opredeli omejitve rabe prostora in posebne rabe vode iz drugega odstavka tega člena.
(5) Če se s postopki prostorskega načrtovanja na varovalnem območju referenčnih merilnih postaj načrtujejo prostorske ureditve, pristojni organ v postopku priprave prostorskega akta v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, kot nosilec urejanja prostora sodeluje z mnenjem. V mnenju se opredeli do skladnosti predvidenih prostorskih ureditev s smernicami iz prejšnjega odstavka ter do vplivov načrtovane prostorske ureditve na trajnost opazovanja in kakovost meritev na referenčni merilni postaji.
(6) Vzdrževalna dela v javno korist je treba načrtovati tako, da ne povzročijo trajnih motenj merjenja ali kakovostnega delovanja referenčnih merilnih postaj ali spremembo lastnosti iz petega odstavka 7. člena tega zakona. Če vzdrževalnih del v javno korist ni mogoče izvesti na način iz prejšnjega stavka ali le z nesorazmernimi stroški, mora investitor vzdrževalnih del v javno korist pristojnemu organu povrniti stroške prilagoditve ali premestitve merilne postaje.
(7) Na varovalnem območju referenčne merilne postaje za izvajanje hidrološkega opazovanja površinskih voda oziroma hidrološkega opazovanja podzemnih voda je prepovedana posebna raba površinske oziroma podzemne vode, ki spreminja vodni režim tako, da trajno onemogoča kakovost, celovitost in reprezentativnost meritev hidroloških parametrov površinske oziroma podzemne vode, ki se merijo na posamezni referenčni merilni postaji.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek sme pristojni organ podeliti vodno pravico, če vlagatelj vloge za pridobitev vodnega dovoljenja oziroma kandidat za pridobitev koncesije predloži izjavo v obliki notarskega zapisa, da bo pristojnemu organu povrnil stroške prilagoditve referenčne merilne postaje ali, če prilagoditev ne bi bila zadostna, stroške vzpostavitve nove referenčne merilne postaje in odstranitve obstoječe referenčne merilne postaje.
10. člen
(izvajanje opazovanja)
(1) Podatke, potrebne za izvajanje službe, pristojni organ pridobiva z meteorološkim, hidrološkim, oceanografskim in seizmološkim opazovanjem. Izvaja se opazovanje najmanj tistih veličin, ki so potrebne za analize, ocene in napovedi iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(2) Opazovanje se izvaja z meritvami z infrastrukturo službe in s posebnimi oblikami merjenja ali opazovanja (vizualno opazovanje meteoroloških pojavov in fenološkega razvoja rastlin, radiosondažne meritve in podobno).
(3) Pristojni organ zagotavlja kakovost opazovanj z uporabo postopkov in metod dela, ki so skladni z mednarodnimi standardi in pravili ter pravili stroke. Preskusne in umerjevalne metode lahko akreditira pri nacionalni akreditacijski službi v skladu z veljavnim slovenskim standardom, ki ureja splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev.
(4) Lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali drug posestnik oziroma posestnica (v nadaljnjem besedilu: posestnik) zemljišča mora zaradi izvajanja začasnega opazovanja dopustiti dostop na zemljišče, postavitev in obratovanje začasnih objektov ali merilnih naprav, izkopna ali vrtalna dela, poskusna črpanja in druga za izvedbo opazovanja potrebna dela. Izvajalec opazovanja mora pri izvajanju del iz prejšnjega stavka čim manj vplivati na rabo in stanje zemljišča, po opravljenih delih pa vzpostaviti prejšnje stanje zemljišča.
(5) Lastnik ali drug posestnik zemljišča iz prejšnjega odstavka je upravičen do odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi del iz prejšnjega odstavka.
(6) Podatke, potrebne za izvajanje službe, pristojni organ pridobiva tudi prek izmenjav podatkov v skladu z mednarodnimi pogodbami ali na podlagi drugega mednarodnega sodelovanja.
11. člen
(drugi viri podatkov za izvajanje službe)
(1) Če so lastniki ali upravljavci objektov ali naprav v skladu s predpisi, ki urejajo njihovo obratovanje, dolžni izvajati opazovanje oziroma monitoring meteoroloških, hidroloških, oceanografskih ali seizmoloških pojavov, podatke opazovanja brezplačno in sproti pošiljajo pristojnemu organu.
(2) Pravne osebe, državni organi ali organi lokalne skupnosti, ki imajo na ozemlju Republike Slovenije nameščene naprave, s katerimi izvajajo seizmološko opazovanje, pristojnemu organu brezplačno pošiljajo izmerjene podatke in podatke o lokaciji, načinu, namenu ter trajanju opazovanja.
(3) Oseba iz prvega ali drugega odstavka tega člena in pristojni organ skleneta dogovor o pošiljanju podatkov opazovanj, v katerem določita vrste podatkov ter njihovo obliko in način pošiljanja. Šteje se, da oseba iz prvega ali drugega odstavka tega člena svojo obveznost izpolni, če pristojnemu organu omogoči sproten dostop do vseh podatkov, ki jih pridobiva z opazovanjem, prek javnih komunikacijskih omrežij in v strojno berljivi obliki.
(4) Pristojni organ osebam iz prvega in drugega odstavka tega člena na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo izdaja priporočila o lokaciji, namestitvi in vzdrževanju objektov in naprav za izvajanje opazovanja.
(5) Za izdelavo analiz, ocen in napovedi iz 13. člena tega zakona lahko pristojni organ uporabi tudi:
- podatke obratovalnih monitoringov, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, zagotavljajo povzročitelji obremenitve okolja,
- podatke o odvzetih količinah vode in podatke o vplivu posebne rabe vode ali objekta in naprav na vodni režim, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, zagotavljajo imetniki vodnih pravic, ter
- druge dostopne podatke, ki se zbirajo o posameznih pojavih, povezanih z vremenom, podnebjem, celinskimi vodami, morjem in potresi.
(6) Zaradi ocene stopnje potresnih učinkov je pristojni organ upravičen v primeru potresa z intenziteto V. ali višje stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98) od lastnikov objektov brezplačno zbirati podatke o poškodbah na teh objektih.
(7) Zaradi ločevanja naravnih od umetno povzročenih potresov izvajalci večjih razstreljevanj na ozemlju Republike Slovenije najkasneje v osmih dneh po izvedenem razstreljevanju pošljejo pristojnemu organu podatke o kraju, času, vrsti in namenu razstreljevanja ter količini uporabljenega razstreliva.
12. člen
(hramba podatkov opazovanja ter obveznost navedbe vira)
(1) Pristojni organ vzpostavi, vodi in vzdržuje zbirko podatkov meteorološkega, hidrološkega, oceanografskega in seizmološkega opazovanja (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov opazovanja).
(2) Zbirka podatkov opazovanja vsebuje podatke opazovanja iz prvega odstavka 10. člena tega zakona ter podatke iz prvega, drugega, šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena.
(3) Podatki v zbirki podatkov opazovanja se hranijo trajno.
(4) Oseba, ki pridobi podatke iz zbirke podatkov opazovanja in jih objavi, mora ob objavi navesti vir podatkov. Enako mora storiti oseba, ki pridobljene podatke iz prejšnjega stavka pred objavo obdela.
13. člen
(analize, ocene in napovedi)
(1) Pristojni organ pripravlja analize in ocene naravnih pojavov ali stanja naravnih virov s področja meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije ter napovedi s področja meteorologije, hidrologije in oceanografije. Analize, ocene in napovedi pripravlja s strokovnim znanjem in presojo na podlagi podatkov iz 10. in 11. člena tega zakona in drugih podatkovnih virov. Analize in ocene se pripravljajo zaradi proučevanja meteoroloških, hidroloških, oceanografskih in seizmoloških pojavov in stanja naravnih virov, napovedi pa za napovedovanje meteoroloških, hidroloških in oceanografskih razmer ter neugodnih ali škodljivih pojavov ali procesov zaradi njih.
(2) Pristojni organ pripravlja naslednje analize, ocene in napovedi, ki so potrebne za obveščanje javnosti iz 14. člena tega zakona, opozarjanje iz 15. člena tega zakona ter za izvedbo nalog iz 16. in 17. člena tega zakona:
1. analize in napovedi vremena, vključno z napovedmi neugodnih ali nevarnih vremenskih razmer,
2. biometeorološke, agrometeorološke in fenološke analize ter napovedi,
3. analize podnebja in napovedi podnebnih sprememb,
4. analize in napovedi neugodnih ali škodljivih ekoloških razmer, povezanih z meteorološkimi, hidrološkimi, oceanografskimi in seizmološkimi pojavi,
5. analiza snežnih razmer in napoved možnosti nastanka snežnih plazov,
6. analize in napovedi valovanja, tokovanja in plimovanja morja, vključno z napovedmi neugodnih ali nevarnih razmer na morju,
7. analize in napovedi hidroloških razmer, vključno z napovedmi neugodnih ali nevarnih hidroloških razmer,
8. analize in napovedi vodne bilance,
9. ocene in napovedi količinskega stanja voda in ocene razpoložljivih vodnih virov,
10. analize hidroloških značilnosti vodnih območij in vodnih teles ter napovedi hidroloških sprememb na vseh elementih hidrološkega cikla,
11. analiza potresnih in drugih dinamičnih pojavov v litosferi,
12. izdelava ocene potresne nevarnosti ter drugih strokovnih podlag in ocen potresnih veličin.
(3) Pristojni organ ocenjuje verjetnost nastanka nevarnih vremenskih in hidroloških razmer ali nevarnih razmer na morju, verjetnost nastanka snežnih plazov ter z njimi povezano ogroženost človeških življenj, zdravja in premoženja.
(4) Analize, ocene in napovedi iz tega člena, ki jih pristojni organ objavi, so uradne.
14. člen
(obveščanje javnosti)
(1) Pristojni organ obvešča javnost z objavljanjem:
1. informacij o trenutnih vremenskih in hidroloških razmerah in razmerah na morju,
2. obvestil o trenutnih nevarnih vremenskih ali hidroloških razmerah ali nevarnih razmerah na morju,
3. splošnih meteoroloških, hidroloških in oceanografskih napovedi,
4. posebnih meteoroloških, hidroloških in oceanografskih napovedi, namenjenih splošni javnosti (za gorski svet, letalstvo, obmorski svet in podobno),
5. informacij o snežnih razmerah,
6. informacij o podnebnih razmerah in napovedi podnebnih razmer,
7. splošnih obvestil o potresni dejavnosti in potresni nevarnosti,
8. obvestil o potresih in njihovih učinkih na ozemlju Republike Slovenije,
9. drugih analiz, ocen in napovedi iz prejšnjega člena.
(2) Obveščanje javnosti iz prejšnjega odstavka poteka zlasti z objavljanjem na spletni strani pristojnega organa, lahko pa tudi z drugimi oblikami obveščanja. Informacije iz prejšnjega odstavka, ki jih objavi pristojni organ, so uradne.
(3) Kdor objavi ali povzame sporočilo z vsebino iz prvega odstavka tega člena, mora objavo opremiti z navedbo vira. Če objavi informacijo, ki jo je izdal pristojni organ, jo mora opremiti tudi z navedbo, da gre za uradno informacijo.
15. člen
(opozarjanje)
(1) Če pristojni organ na podlagi trenutnih vremenskih, hidroloških ali razmer na morju in ocene iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona ugotovi, da obstaja velika verjetnost nastanka izrednih ali nevarnih vremenskih in hidroloških razmer ali razmer na morju ali verjetnost nastanka snežnih plazov, zaradi katerih so lahko ogrožena človeška življenja, njihovo zdravje in premoženje, izda in objavi opozorilo.
(2) Pristojni organ v opozorilu iz prejšnjega odstavka opredeli vzrok ogrožanja in po možnosti tudi območje, na katerem lahko nastanejo škodljive posledice, da bi se preprečile ali zmanjšale škodljive posledice, pa tudi splošna priporočila za ravnanje. Sporočilo s to vsebino opremi z besedilom »Opozorilo«.
(3) Oseba, ki povzame ali objavi opozorilo iz prvega odstavka tega člena, mora navesti, da gre za opozorilo pristojnega organa, in čas, ko ga je izdal pristojni organ.
(4) Na območju Republike Slovenije je prepovedano razširjati informacije z vsebino iz prvega odstavka tega člena, če njihov vir ni pristojni organ.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko osebe iz prvega odstavka 11. člena tega zakona v skladu s predpisi iz prvega odstavka 11. člena tega zakona objavljajo informacije, v katerih opozarjajo na zmanjšano varnost uporabe objektov, ki jih upravljajo, če je ta posledica verjetnega nastanka nevarnih ali neugodnih vremenskih, hidroloških razmer ali razmer na morju.
16. člen
(zagotavljanje posebnih analiz, ocen in napovedi in drugih storitev za potrebe zaščite in reševanja, obrambe ter iskanja in reševanja na morju)
(1) Služba je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Za potrebe obveščanja, alarmiranja in aktiviranja sil za zaščito, reševanje in pomoč ter učinkovitega in varnega opravljanja njihovih nalog zagotavlja pristojni organ državnim organom, pristojnim za zaščito in reševanje, podatke opazovanja, posebne analize, ocene in napovedi ter druge storitve s področja službe. Vsebina, obseg in način pošiljanja podatkov opazovanja, ocen, analiz in napovedi ter s tem povezane storitve se določijo s sporazumom med organom, pristojnim za zaščito in reševanje, in pristojnim organom, če s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ni določeno drugače.
(2) Za potrebe obrambe države zagotavlja pristojni organ Slovenski vojski podatke opazovanja, posebne analize, ocene in napovedi ter druge storitve s področja službe. Minister, pristojen za obrambo, in minister, pristojen za varstvo okolja, s sporazumom določita način sodelovanja med pristojnim organom in Slovensko vojsko ter vsebino, obseg in način pošiljanja podatkov opazovanja, ocen, analiz in napovedi ter s tem povezanih storitev.
(3) Za potrebe iskanja in reševanja na morju ter drugih nalog za izvajanje pristojnosti na morju zagotavlja pristojni organ državnim organom, pristojnim za pomorstvo, podatke opazovanja, posebne analize, ocene in napovedi ter druge storitve s področja službe. Vsebina, obseg in način pošiljanja podatkov opazovanja, ocen, analiz in napovedi ter z njimi povezanih storitev se določijo s sporazumom med organom, pristojnim za pomorstvo, in pristojnim organom.
17. člen
(zagotavljanje posebnih analiz, ocen in napovedi in drugih storitev za potrebe drugih državnih organov)
(1) Pristojni organ zagotavlja podatke opazovanja, posebne analize, ocene in napovedi ter s tem povezane storitve s področja službe tudi drugim državnim organom, če jih ti potrebujejo za izvedbo z zakonom predpisanih nalog s svojega delovnega področja, zlasti za potrebe upravljanja voda, varstva okolja in ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, za potrebe javnega zdravja, prostorskega načrtovanja, za upravne in druge naloge s področja graditve, prometa, energetike, kmetijstva in gozdarstva ter drugih gospodarskih dejavnosti.
(2) Vsebino, obseg in način pošiljanja podatkov opazovanja, ocen, analiz, napovedi, s tem povezane storitve ter druga vprašanja sodelovanja s posebnim sporazumom določita pristojni organ in organ, ki te informacije in storitve potrebuje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo okolja.
18. člen
(raziskave in razvoj ter mednarodno sodelovanje)
(1) Pristojni organ izvaja ali vodi raziskave meteoroloških, hidroloških, oceanografskih in seizmoloških pojavov ter razvija merilne, analitske in prognostične tehnike in metode.
(2) Za izvajanje naloge iz prejšnjega odstavka se lahko pristojni organ povezuje z domačimi ali tujimi raziskovalnimi organizacijami in izobraževalnimi institucijami, nevladnimi organizacijami, izvajalci enakovrstnih služb v drugih državah in gospodarskimi družbami.
(3) Poleg mednarodnega sodelovanja iz prejšnjega odstavka pristojni organ skrbi tudi za izpolnjevanje obveznosti iz mednarodnih pogodb s področja meteorološkega, hidrološkega, oceanografskega in seizmološkega opazovanja, napovedovanja, obveščanja in drugih izmenjav podatkov.
III. LASTNA DEJAVNOST
19. člen
(izvajanje storitev za druge osebe)
(1) Pristojni organ lahko izvaja storitve z dodano vrednostjo za osebe, ki niso osebe iz 16. ali 17. člena tega zakona v okviru lastne dejavnosti in v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so zagotavljanje posebnih analiz, ocen in napovedi s področja službe, izdelanih ali prilagojenih za potrebe osebe, ki ni oseba iz 16. ali 17. člena tega zakona, in s tem povezane storitve.
(3) Pristojnemu organu, ki v postopku javnega naročanja sodeluje kot kandidat ali ponudnik, naročnik spregleda nepredložitev finančnih zavarovanj.
(4) Med storitve lastne dejavnosti spada tudi zagotavljanje omrežnih storitev, ki se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja infrastrukturo prostorskih informacij.
IV. INŠPEKCIJSKI NADZOR
20. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja inšpekcija, pristojna za okolje.
V. KAZENSKE DOLOČBE
21. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 200 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. pristojnemu organu brezplačno in sproti ne pošilja podatkov iz prvega ali drugega odstavka 11. člena tega zakona ali prek javnih komunikacijskih omrežij ne omogoči sprotnega dostopa do vseh podatkov opazovanja v strojno berljivi obliki,
2. pristojnemu organu ne pošlje podatkov v skladu s sedmim odstavkom 11. člena tega zakona,
3. pri objavi podatkov iz zbirke podatkov opazovanja ne navede njihovega vira (četrti odstavek 12. člena tega zakona),
4. pri objavi informacije iz prvega odstavka 14. člena tega zakona ne objavi vira in navedbe, da gre za uradno informacijo (tretji odstavek 14. člena tega zakona),
5. če objavi ali povzame opozorilo pristojnega organa iz prvega odstavka 15. člena tega zakona brez navedbe, da gre za opozorilo pristojnega organa, ali brez navedbe časa, ko ga je pristojni organ izdal (tretji odstavek 15. člena tega zakona),
6. na območju Republike Slovenije razširja informacije z vsebino iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, katere vir ni pristojni organ (četrti odstavek 15. člena tega zakona).
(2) Z globo od 50 do 500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
(3) Z globo od 50 do 250 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
22. člen
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
(obstoječa infrastruktura službe, register, zbirka in uskladitev izvajanja lastne dejavnosti)
(1) Obstoječi objekti in naprave iz prvega odstavka 7. člena tega zakona pridobijo status infrastrukture službe z uveljavitvijo tega zakona.
(2) Pristojni organ v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona vzpostavi register iz prvega odstavka 8. člena tega zakona in vanj vpiše podatke o obstoječih objektih in napravah iz prvega odstavka 7. člena tega zakona. Podatke iz drugega odstavka 8. člena pristojni organ najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona pošlje organu, pristojnemu za vodenje evidence infrastrukturnih omrežij in objektov.
(3) Pristojni organ v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona vzpostavi zbirko podatkov opazovanja iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, v katero vključi tudi podatke preteklih opazovanj, ki jih ima v trenutku vzpostavitve zbirke.
(4) Pristojni organ v enem letu po uveljavitvi tega zakona izvajanje storitev iz prvega odstavka 19. člena tega zakona uskladi s predpisi, ki urejajo javne finance.
24. člen
(izvršilni predpis)
Vlada v enem letu po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz petega odstavka 7. člena tega zakona.
25. člen
(prenehanje veljavnosti, prenehanje uporabe in podaljšanje uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
- Zakon o meteorološki dejavnosti (Uradni list RS, št. 49/06),
- Pravilnik o vrsti podatkov, ki se štejejo za državno meteorološko informacijo (Uradni list RS, št. 32/11),
- Pravilnik o načinu sporočanja informacij, ki sestavljajo zbirke podatkov izvajalca državne meteorološke službe (Uradni list RS, št. 32/11) in
- Sklep o določitvi cen izdelkov in storitev, ki niso državna meteorološka informacija (Uradni list RS, št. 35/14).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati Pravilnik o delu in instrumentalni opremi meteoroloških postaj in drugih služb za meteorološko pomoč v letalstvu na letališčih, ki so odprta za javni zračni promet (Uradni list SFRJ, št. 45/67, Uradni list RS, št. 18/01 – ZLet in 49/06 – ZMetD).
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se tretji in četrti odstavek 30. člena Zakona o meteorološki dejavnosti (Uradni list RS, št. 49/06) ter Sklep o določitvi cen izdelkov in storitev, ki niso državna meteorološka informacija (Uradni list RS, št. 35/14) uporabljajo do uskladitve iz četrtega odstavka 23. člena tega zakona.
26. člen
(uskladitev drugih zakonov s tem zakonom)
(1) Do uskladitve 97., 98. in 99. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) s tem zakonom se šteje, da se monitoring hidroloških in seizmoloških pojavov izvaja v skladu s tem zakonom.
(2) Do uskladitve 44. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) s tem zakonom se šteje, da merilne postaje za izvajanje hidrološkega in oceanografskega opazovanja po tem zakonu niso vodna infrastruktura iz 44. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15).
27. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami (ZIURKOE)
Veljaven predpis
Datum sprejetja19.12.2018Datum začetka veljavnosti29.12.2018
Datum objave28.12.2018Datum konca veljavnosti
Vpliv na trajnostLeta 2018 sprejet Zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami (ZIURKOE) sodobno ureja področje. Zakona ne dopolnjuje noben podzakonski predpis. Pravni red Evropske unije na zakonsko materijo nima nobenega vpliva. Vsebina zakona ureja splošna vprašanja glede ravnanja z odpadki. Med drugim zakonske določbe urejajo tudi splošna vprašanja varstva okolja. Zakon ima na izzive trajnostnega razvoja dokajšnji vpliv.

Vpliv na ravnanje odločevalcevTudi z analizo javno objavljenih mnenj deležnikov potrdimo pomemben vpliv zakonskih določb na vsakdanjo prakso oziroma poslovanje. Relativno majhen vpliv ima zakon glede izzivov trajnostnega razvoja na odločanje subjektov v praksi, kot so pokazale analize. Prav tako se deležniki relativno zanemarljivo ukvarjajo s tem pravnim področjem. Da iz prakse glede uporabe zakonskih določb prihaja le malo število vprašanj, kaže na minimalno zanimanje in zgolj običajno uporabo zakonskih določb v praksi.

Kakovost in krožna usmerjenost predpisaČeprav gre za sodoben zakon, žal ne predstavlja najboljše podlage za trajnostni razvoj oziroma ni ustrezno krožno usmerjen. Zakon sicer prenaša določbe pravnega reda EU, a kljub temu ni krožno usmerjen. Zakon tako še ne omogoča v zadostni meri trajnostnega razvoja in krožnih modelov poslovanja.
Predpisi, ki posegajo v ta predpisNi predpisov, ki posegajo v ta predpis.
Predpisi, izdani na podlagi tega predpisaNi predpisov izdanih na podlagi tega predpisa.
Pravni akti EU prenešeni s tem predpisomNi pravnih aktov, ki so prenešeni s tem predpisom.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta zakon ureja interventne ukrepe pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami.
(2) Interventni ukrepi iz prejšnjega odstavka se izvedejo zaradi odvrnitve tveganja za onesnaževanje okolja in zdravja ljudi ter zaradi doseganja okoljskih ciljev na področju ravnanja z odpadki.
2. člen
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. družba je družba za ravnanje z odpadno embalažo, ki ima okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;
2. izvajalec javne službe je izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov ali izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
3. komunalna odpadna embalaža je odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek v skladu s predpisom iz 1. točke tega člena;
4. nosilec skupnega načrta je nosilec izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami v skladu s predpisom, ki ureja ravnaje z odpadnimi nagrobnimi svečami;
5. odpadne nagrobne sveče so nagrobne sveče v skladu s predpisom iz prejšnje točke;
6. upravljavec pokopališča je upravljavec pokopališča v skladu s predpisom iz 4. točke tega člena, ki oddaja odpadne nagrobne sveče neposredno zbiralcu odpadnih nagrobnih sveč;
7. zbiralec odpadnih nagrobnih sveč je zbiralec v skladu s predpisom iz 4. točke tega člena.
3. člen
Interventni ukrepi iz 1. člena tega zakona se nanašajo na:
1. vso komunalno odpadno embalažo, za katero do uveljavitve tega zakona ni bilo zagotovljeno ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo in
2. vse odpadne nagrobne sveče, za katere do uveljavitve tega zakona ni bilo zagotovljeno ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami.
II. INTERVENTNI UKREPI PRI RAVNANJU S KOMUNALNO ODPADNO EMBALAŽO
4. člen
(1) Inšpekcija, pristojna za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: inšpekcija), v 10 delovnih dneh od uveljavitve tega zakona pri izvajalcih javne službe izvede ogled lokacij, kjer je predhodno skladiščena ali skladiščena komunalna odpadna embalaža. Inšpekcija najmanj tri delovne dni pred ogledom o tem obvesti izvajalce javne službe in družbe. Obvestilo vsebuje tudi poziv družbam, da se ogleda lahko udeležijo, in pojasnilo o namenu ter posledicah ogleda.
(2) Izvajalec javne službe na dan ogleda inšpekciji predloži:
1. seznam lokacij z navedbo imena katastrske občine in parcelnih številk, kjer predhodno skladišči ali skladišči komunalno odpadno embalažo, ločeno po frakcijah, skupaj s skico, na kateri je označeno mesto na parceli, kjer je predhodno skladiščena ali skladiščena komunalna odpadna embalaža, in mesto na parceli, kjer je označena tudi lokacija komunalne odpadne embalaže, za katero je že začel postopek oddaje izvajalcu obdelave odpadkov (v nadaljnjem besedilu: za oddajo določeni odpadki) v skladu z 18. členom Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18 in 68/18),
2. evidenco o zbiranju odpadkov ali evidenco o njihovi obdelavi v skladu s predpisom, ki ureja odpadke,
3. dokumentacijo o za oddajo določenih odpadkih.
(3) Inšpekcija na podlagi ogleda odpadkov, evidence iz 2. točke prejšnjega odstavka in izjav udeležencev na ogledu ugotovi, ali gre za odpadno komunalno embalažo, zbrano v skladu s predpisom, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ali izločeno iz mešanih komunalnih odpadkov, v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov. Inšpekcija tudi oceni njeno okvirno količino, pri tem pa ne upošteva za oddajo določenih odpadkov.
(4) Izvajalec javne službe na ogledu vidno označi predhodno skladiščeno ali skladiščeno komunalno odpadno embalažo (v nadaljnjem besedilu: označeni odpadki), razen za oddajo določenih odpadkov.
(5) O ugotovitvah z ogleda inšpekcija nemudoma pisno obvesti ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Obvestilo vsebuje navedbo izvajalca javne službe, lokacije, kjer so predhodno skladiščeni ali skladiščeni označeni odpadki, za katere bo zagotovila ravnanje Republika Slovenija in oceno njihove okvirne količine.
(6) Izvajalec javne službe po ogledu:
1. od označenih odpadkov ne sme niti odvzemati odpadkov niti jih k njim dodajati,
2. druge odpadke predhodno skladišči ali skladišči tako, da je označene odpadke mogoče prevzeti,
3. označenih odpadkov ne sme oddati družbam,
4. označene odpadke odda samo osebi iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.
(7) Družbe po ogledu ne smejo prevzemati označenih odpadkov.
5. člen
(1) Republika Slovenija zagotovi prevzem in obdelavo označenih odpadkov.
(2) Izvršitev obveznosti Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka zagotovi ministrstvo.
(3) Ministrstvo izbere osebo, ki bo v imenu Republike Slovenije in za njen račun prevzela ter obdelala označene odpadke.
(4) Oseba iz prejšnjega odstavka mora, poleg zahtev iz zakona, ki ureja javna naročila:
1. imeti ustrezno dovoljenje za izvajanje obdelave odpadne embalaže,
2. predložiti finančna zavarovanja v višini in trajanju, določenima v dokumentaciji za izbor in
3. zagotoviti, da stroški prevzema in obdelave označenih odpadkov brez davka na dodano vrednost ne presegajo 120 eurov na tono odpadkov.
(5) Prednost pri izboru iz tretjega odstavka tega člena ima oseba, ki zagotavlja sortiranje prevzetih označenih odpadkov in čim večji delež recikliranja ali drugih postopkov predelave sortiranih označenih odpadkov.
III. INTERVENTNI UKREPI PRI RAVNANJU Z ODPADNIMI NAGROBNIMI SVEČAMI
6. člen
(1) Izvajalec javne službe in upravljavec pokopališča, ki v petih dneh od uveljavitve tega zakona ugotovita, da količina predhodno in začasno skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč na njunih lokacijah presega zmogljivosti, določene v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, o tem nemudoma obvestita inšpekcijo, nosilce skupnega načrta in zbiralce odpadnih nagrobnih sveč, kar izkazujeta s potrdilom o oddani pošiljki.
(2) Nosilec skupnega načrta v sedmih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka zagotovi prevzem odpadnih nagrobnih sveč.
(3) Izvajalec javne službe in upravljavec pokopališča po izteku roka iz prejšnjega odstavka nemudoma obvestita inšpekcijo, če količina predhodno in začasno skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč na njunih lokacijah še presega zmogljivosti, določene v predpisu iz prvega odstavka tega člena, kar izkazujeta s potrdilom o oddani pošiljki.
(4) Inšpekcija v desetih delovnih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka pri izvajalcih javne službe in upravljavcih pokopališč izvede ogled lokacij, za katere iz obvestila izhaja, da količine predhodno skladiščenih ali začasno skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč presegajo zmogljivosti, določene v predpisu iz prvega odstavka tega člena. Inšpekcija najmanj tri delovne dni pred ogledom o tem obvesti izvajalce javne službe, upravljavce pokopališč in nosilce skupnih načrtov. Obvestilo vsebuje tudi poziv nosilcem skupnih načrtov, da se ogleda lahko udeležijo, in pojasnilo o namenu ter posledicah ogleda.
(5) Izvajalec javne službe in upravljavec pokopališča na dan ogleda inšpekciji predložita:
1. seznam lokacij z navedbo imena katastrske občine in parcelnih številk, kjer predhodno skladiščita ali začasno skladiščita odpadne nagrobne sveče, skupaj s skico, na kateri je označeno mesto na parceli, kjer so predhodno skladiščene ali začasno skladiščene odpadne nagrobne sveče, in
2. evidenco o zbiranju odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, ali evidenco o neposrednem oddajanju odpadnih nagrobnih sveč zbiralcu v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena.
(6) Izvajalec javne službe in upravljavec pokopališča na ogledu vidno označita predhodno skladiščene ali začasno skladiščene odpadne nagrobne sveče (v nadaljnjem besedilu: označene odpadne nagrobne sveče),
(7) Inšpekcija na podlagi ogleda, evidence iz 2. točke petega odstavka tega člena in izjav udeležencev oceni okvirno količino označenih nagrobnih sveč in o tem nemudoma pisno obvesti ministrstvo.
(8) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje navedbo izvajalca javne službe ali upravljavca pokopališča, lokacije, kjer so predhodno skladiščene ali začasno skladiščene označene odpadne nagrobne sveče in okvirno oceno njihove količine.
(9) Izvajalec javne službe in upravljavec pokopališča po ogledu:
1. od označenih odpadnih nagrobnih sveč ne smeta niti odvzemati odpadkov niti jih k njim dodajati,
2. druge odpadke predhodno skladiščita ali začasno skladiščita tako, da je označene odpadne nagrobne sveče mogoče prevzeti,
3. označenih odpadnih nagrobnih sveč ne smeta oddati zbiralcem odpadnih nagrobnih sveč in
4. označene odpadne nagrobne sveče oddata samo osebi iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona.
(10) Zbiralci odpadnih nagrobnih sveč po ogledu ne smejo prevzemati označenih odpadnih nagrobnih sveč.
7. člen
(1) Republika Slovenija zagotovi prevzem in obdelavo označenih odpadnih nagrobnih sveč.
(2) Izvršitev obveznosti Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka zagotovi ministrstvo.
(3) Ministrstvo izbere osebo, ki bo v imenu Republike Slovenije in za njen račun prevzela ter obdelala označene odpadne nagrobne sveče.
(4) Oseba iz prejšnjega odstavka mora, poleg zahtev iz zakona, ki ureja javna naročila:
1. imeti ustrezno dovoljenje za izvajanje obdelave odpadnih nagrobnih sveč,
2. predložiti finančna zavarovanja v višini in trajanju, določenima v dokumentaciji za izbor in
3. zagotoviti, da stroški prevzema in obdelave označenih odpadnih nagrobnih sveč ne presegajo 200 eurov na tono odpadkov.
IV. POVRNITEV STROŠKOV
8. člen
(1) Republika Slovenija ima pravico od družb, namesto katerih je zagotovila njihovo predpisano obveznost ravnanja s komunalno odpadno embalažo, zahtevati vračilo stroškov zaradi izvedbe interventnih ukrepov iz 5. člena tega zakona.
(2) Republika Slovenija pri uveljavljanju vračila stroškov od posamezne družbe glede količine odpadkov, za katere je v skladu s tem zakonom zagotovila ravnanje namesto te družbe, upošteva zlasti količino zbrane in prevzete komunalne odpadne embalaže, količino odpadkov, ki jih je prevzela in obdelala oseba iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona ter akt o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe, izdanim na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.
(3) Družba, ki meni, da bi morala Republiki Sloveniji plačati manj, ker je zavezanec za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže Finančni upravi Republike Slovenije sporočil napačne podatke o družbi ali količini ali vrsti embalaže, dani v promet, lahko zahteva vračilo preveč plačanega le od tega zavezanca.
(4) Republika Slovenija ima pravico od nosilcev skupnega načrta, namesto katerih je zagotovila njihovo predpisano obveznost ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, zahtevati vračilo stroškov zaradi izvedbe interventnih ukrepov iz 7. člena tega zakona.
(5) Republika Slovenija pri uveljavljanju vračila stroškov od posameznega nosilca skupnega načrta, namesto katerega je zagotovila ravnanje z označenimi odpadnimi svečami, upošteva zlasti:
1. količino nagrobnih sveč, ki so jih osebe, vključene v ta skupni načrt dale v promet v Republiki Sloveniji,
2. količino odpadnih nagrobnih sveč, ki so jih zbrali izvajalci javne službe in upravljavci pokopališč,
3. količino odpadnih nagrobnih sveč, ki jih je prevzela in obdelala oseba iz tretjega odstavka prejšnjega člena,
4. podatke o celotni količini odpadnih nagrobnih sveč od izvajalcev javnih služb in upravljavcev pokopališč iz poročil o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki jih je nosilec skupnega načrta posredoval ministrstvu v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, in
5. razmerje med ocenjeno letno količino nagrobnih sveč, ki jih dajo v promet osebe, vključene v skupni načrt, in predvideno letno količino prevzetih odpadnih nagrobnih sveč iz njegovega skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami.
(6) Pri uveljavljanju vračila stroškov iz prvega in četrtega odstavka tega člena se upoštevajo dejanski stroški, nastali zaradi zagotovitve predpisanega ravnanja s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami.
9. člen
Oseba iz tretjega odstavka 5. člena in oseba iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona ministrstvu v zvezi s prevzetimi in obdelanimi označenimi odpadki in odpadnimi nagrobnimi svečami pošlje:
1. dokumentacijo o tehtanju prevzetih označenih odpadkov in odpadnih nagrobnih sveč, iz katere mora biti razvidna količina označenih odpadkov in odpadnih nagrobnih sveč, prevzetih od posameznega izvajalca javne službe ali upravljavca pokopališča,
2. dokumentacijo o tehtanju oddanih obdelanih odpadkov, iz katere je razvidna količina oddanih obdelanih odpadkov,
3. podatke, ki se nanašajo na poslan račun in omogočajo identifikacijo evidenčnega lista iz predpisa, ki ureja odpadke, na katerih je navedena kot prevzemnik odpadkov,
4. podatke, ki se nanašajo na poslan račun in omogočajo identifikacijo evidenčnega lista iz predpisa, ki ureja odpadke, na katerih je navedena kot pošiljatelj odpadkov, ali ustrezne listine iz predpisa, ki ureja pošiljke odpadkov.
10. člen
(1) Določbe od 4. do 9. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če minister, pristojen za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: minister), po uveljavitvi tega zakona s sklepom ugotovi, da so na lokacijah, kjer je predhodno skladiščena ali skladiščena komunalna odpadna embalaža, ali na lokacijah, kjer so predhodno ali začasno skladiščene odpadne nagrobne sveče, po uveljavitvi tega zakona ponovno presežene zmogljivosti skladiščenja v skladu s predpisi, ki urejajo embalažo in odpadno embalažo, ter predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, in je treba brez odlašanja odvrniti tveganje za onesnaževanje okolja in zdravje ljudi ter doseganja okoljskih ciljev na področju ravnanja z odpadki.
(2) Minister sprejme sklep iz prejšnjega odstavka na podlagi obvestila inšpekcije, da so na lokacijah iz prejšnjega odstavka presežene zmogljivosti skladiščenja v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z embalažo in odpadno embalažo ali z odpadnimi nagrobnimi svečami.
(3) Sklep iz prvega odstavka tega člena vsebuje navedbo lokacij, za katere so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, in odločitev o tem, da bo ravnanje z odpadki na teh lokacijah zagotovila Republika Slovenija v skladu s tem zakonom. Sklep se objavi na spletni strani ministrstva.
(4) Postopki, ki jih je inšpekcija zoper izvajalce javne službe, družbe, nosilce skupnih načrtov in zbiralce odpadnih nagrobnih sveč zaradi skladiščenja, oddajanja in prevzemanja komunalne odpadne embalaže ali odpadnih nagrobnih sveč do objave sklepa začela, a ne končala, na lokacijah, navedenih v sklepu, se ustavijo.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi, če izvajalec javne službe najkasneje do dne 1. aprila 2019 ministrstvu sporoči, da je zaradi dolgotrajnosti ali drugih upravičenih razlogov brez izbire končal postopek javnega naročanja, ki ga je za oddajo izvajalcu obdelave odpadkov vodil v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18 in 68/18).
V. NADZOR
11. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
12. člen
(1) Z globo od 20.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. kot izvajalec javne službe ravna v nasprotju drugim ali četrtim odstavkom 4. člena tega zakona,
2. kot izvajalec javne službe ravna v nasprotju s 1., 2., 3. ali 4. točko šestega odstavka 4. člena tega zakona,
3. kot družba ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 4. člena tega zakona,
4. kot izvajalec javne službe ali upravljavec pokopališča ravna v nasprotju petim ali šestim odstavkom 6. člena tega zakona,
5. kot izvajalec javne službe ali upravljavec pokopališča ravna v nasprotju s 1., 2., 3. ali 4. točko devetega odstavka 6. člena tega zakona,
6. kot zbiralec odpadnih nagrobnih sveč ravna v nasprotju z desetim odstavkom 6. člena tega zakona.
(2) Z globo od 15.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje globe, določene s tem zakonom.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
(1) Postopki, ki jih je inšpekcija zoper izvajalce javne službe in družbe zaradi skladiščenja, oddajanja in prevzemanja označenih odpadkov do uveljavitve tega zakona začela, pa niso pravnomočno končani, se ustavijo.
(2) Postopki, ki jih je inšpekcija zoper izvajalce javne službe, nosilce skupnih načrtov in zbiralce odpadnih nagrobnih sveč zaradi skladiščenja, oddajanja in prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč na lokacijah iz prvega odstavka 6. člena tega zakona do uveljavitve tega zakona začela, pa niso pravnomočno končani, se ustavijo.
14. člen
(1) V Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18 in 68/18) prenehajo veljati šesti in sedmi odstavek 18. člena ter sedmi in osmi odstavek 39. člena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se šesti in sedmi odstavek 18. člena ter sedmi in osmi odstavek 39. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18 in 68/18) uporabljajo za postopke izbire izvajalca obdelave odpadkov, ki jih je izvajalec javne službe v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18 in 68/18) že začel, a do uveljavitve tega zakona še niso bili končani.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe od sedmega do šestnajstega odstavka 19. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18 in 68/18) uporabljajo za plačilo začasnega kritja stroškov obdelave komunalne odpadne embalaže, za katero so izvajalci javne službe do uveljavitve tega zakona že začeli postopek izbire izvajalca obdelave odpadkov v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18 in 68/18) in za postopke vračila teh stroškov.
15. člen
V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg) se sedmi odstavek 20. člena spremeni tako, da se glasi:
»(7) Vlada s predpisom določi izdelke, za katere mora pravna ali fizična oseba, ki v okviru dejavnosti razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža takšne izdelke (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec izdelkov) delno ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, ki nastanejo po uporabi takšnih izdelkov, da se spodbujajo njihova ponovna uporaba in preprečevanje odpadkov ter njihovo recikliranje in drugi postopki predelave, in za katere velja razširjena odgovornost proizvajalca. Proizvajalec izdelkov lahko svojo obveznost za ravnanje z odpadki, ki nastanejo po uporabi takšnih izdelkov, zagotavlja sam ali skupaj z drugimi proizvajalci izdelkov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Obveznosti proizvajalca izdelkov in združenja proizvajalcev ali druge gospodarske družbe, s katero proizvajalci izdelkov skupno izpolnjujejo obveznosti glede ravnanja z odpadki predpiše vlada, se nanašajo zlasti na:
1. prevzem rabljenih izdelkov in odpadkov, ki nastanejo po uporabi izdelkov, zagotavljanje predpisanega ravnanja z njimi in plačilo s tem povezanih stroškov,
2. način in pogoje za posamično ali skupno izpolnjevanje obveznosti,
3. obseg obveznosti in cilje, ki jih morajo pri izpolnjevanju obveznosti dosegati,
4. vzpostavitev in zagotavljanje informacijskega sistema za spremljanje izvajanja obveznosti, in
5. obveščanje in seznanjanje javnosti z možnostmi ponovne uporabe izdelkov in recikliranja ter drugih načinov predelave odpadkov, ki nastanejo po uporabi izdelkov.
Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Oseba, s katero proizvajalci izdelkov skupno izpolnjujejo svoje obveznosti glede ravnanja z odpadki iz sedmega odstavka tega člena, zagotavlja prevzemanje in ravnanje z vsemi odpadki, ki so nastali iz izdelkov iz sedmega odstavka tega člena. V primeru, da proizvajalci izdelkov skupno izpolnjujejo svoje obveznosti glede ravnanja z odpadki z več osebami, posamezna oseba zagotavlja prevzemanje in ravnanje za delež odpadkov, ki je enak količniku med maso izdelkov, ki so jih dali na trg v Republiki Sloveniji proizvajalci izdelkov, ki skupno izpolnjujejo svoje obveznosti s to osebo, in maso izdelkov, ki so jo dali na trg v Republiki Sloveniji vsi proizvajalci, ki skupno izpolnjujejo svoje obveznosti z vsemi osebami.«.
16. člen
(1) Ministrstvo v postopkih spreminjanja okoljevarstvenega dovoljenja izdana družbam za ravnanje z odpadno embalažo na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), ki so se začeli pa ne končali do uveljavitve tega zakona, po uradni dolžnosti v treh mesecih od uveljavitve tega zakona spremeni okoljevarstvena dovoljenja, pri tem pa ne uporablja določb 78. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg). Pritožba zoper dopolnilno odločbo ne zadrži izvršitve.
(2) Ministrstvo okoljevarstveno dovoljenje spremeni tako, da iz njega izhaja obveznost družbe za ravnanje z odpadno embalažo, po kateri mora na celotnem območju Republike Slovenije zagotavljati predpisano ravnanje z vso odpadno embalažo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.
17. člen
(1) Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18 in 68/18), izdana za izvrševanje sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), ostane s spremembami iz tega zakona v veljavi kot podzakonski predpis za izvrševanje spremenjenega sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg).
(2) Uredba o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 55/15, 47/16 in 72/18), izdana za izvrševanje sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), ostane v veljavi kot podzakonski predpis za izvrševanje spremenjenega sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg).
(3) Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št 63/09), izdana za izvrševanje sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), ostane v veljavi kot podzakonski predpis za izvrševanje spremenjenega sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg).
(4) Uredba o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11 – popr. in 26/12), izdana za izvrševanje sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), ostane v veljavi kot podzakonski predpis za izvrševanje spremenjenega sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg).
(5) Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08), izdana za izvrševanje sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), ostane v veljavi kot podzakonski predpis za izvrševanje spremenjenega sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg).
(6) Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 3/10, 64/12, 93/12 in 103/15), izdana za izvrševanje sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), ostane v veljavi kot podzakonski predpis za izvrševanje spremenjenega sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg).
(7) Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 119/06), izdana za izvrševanje sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), ostane v veljavi kot podzakonski predpis za izvrševanje spremenjenega sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg).
(8) Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št. 105/08), izdana za izvrševanje sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), ostane v veljavi kot podzakonski predpis za izvrševanje spremenjenega sedmega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg).
18. člen
(1) Določbe 2., 3., 4., 5., 6., 7., 10., 11., 12., 13., 14. in 16. člena tega zakona se uporabljajo do 31. decembra 2019.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se ta zakon uporablja za izvedbo interventnih ukrepov, zaradi katerih so se postopki izbire oseb iz tretjega odstavka 5. člena in tretjega odstavka 7. člena zakona začeli pa ne končali do prenehanja uporabe določb iz prvega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se ta zakon uporablja za izvedbo postopkov, ki so se na podlagi 10. člena zakona začeli pa ne končali do prenehanja uporabe določb iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se tretji odstavek 14. člena zakona uporablja za plačilo začasnega kritja stroškov obdelave komunalne odpadne embalaže, za katero so izvajalci javne službe do datuma iz prvega odstavka tega člena sklenili pogodbo z izbranim izvajalcem obdelave odpadkov.
19. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG)
Veljaven predpis
Datum sprejetja29.05.2020Datum začetka veljavnosti31.05.2020
Datum objave30.05.2020Datum konca veljavnosti
Vpliv na trajnostLeta 2020 sprejet Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG) sodobno ureja področje. Zakona ne dopolnjuje noben podzakonski predpis. Na zakonsko materijo pravni red Evropske unije nima nobenega vpliva. Zakon ima na izzive trajnostnega razvoja dokajšnji vpliv.

Vpliv na ravnanje odločevalcevZakonska materija ima glede na analize mnenj deležnikov manjši vpliv na vsakdanjo prakso. Relativno majhen vpliv ima zakon glede izzivov trajnostnega razvoja na odločanje subjektov v praksi, kot so pokazale analize. Da se z obravnavanim pravnim področjem relativno zanemarljivo ukvarjajo tudi različni deležniki, so pokazale tudi analize. Da iz prakse glede uporabe zakonskih določb prihaja le malo število vprašanj, kaže na minimalno zanimanje in zgolj običajno uporabo zakonskih določb v praksi.

Kakovost in krožna usmerjenost predpisaZakon, ki je sicer sodoben, vendar še nezadostno krožno usmerjen, ne predstavlja najboljše podlage za trajnostni razvoj. Zakon tudi ne prenaša nobenih določb pravnega reda EU in ni krožno usmerjen. Zakon tako še ne omogoča v zadostni meri trajnostnega razvoja in krožnih modelov poslovanja.
Predpisi, ki posegajo v ta predpis
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1O)
Veljaven predpis
Datum sprejetja03.02.2023Datum začetka veljavnosti14.02.2023
Datum objave13.02.2023Datum konca veljavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN TEMELJNA NAČELA
1. člen
(položaj državne uprave)
Državna uprava (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot del izvršilne oblasti v Republiki Sloveniji izvršuje upravne naloge.
2. člen
(zakonitost in samostojnost)
Uprava opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave, zakonov in drugih predpisov.
3. člen
(strokovnost, politična nevtralnost in nepristranskost)
Uprava opravlja svoje delo po pravilih stroke.
Pri opravljanju svojega dela mora biti uprava politično nevtralna.
Uprava mora pri svojem delu ravnati nepristransko in ne sme dajati neupravičenih koristi in prednosti posameznicam oziroma posameznikom, pravnim osebam ali interesnim skupinam.
4. člen
(uradni jezik v upravi)
Uradni jezik v upravi je slovenščina.
Na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, je uradni jezik v upravi tudi italijanščina oziroma madžarščina. Na teh območjih uprava posluje tudi v jeziku narodne skupnosti. Če stranka v postopku uporablja jezik narodne skupnosti, uprava vodi postopek v jeziku narodne skupnosti in izdaja pravne in druge akte v postopku v slovenščini in v jeziku narodne skupnosti. Pred začetkom postopka mora organ seznaniti stranko s to pravico.
Kadar je upravni organ na prvi stopnji vodil postopek v italijanščini oziroma madžarščini, mora biti tudi drugostopni akt izdan v istem jeziku.
5. člen
(poslovanje s strankami)
Pri poslovanju s strankami mora uprava zagotoviti spoštovanje njihove osebnosti in osebnega dostojanstva ter zagotoviti, da čim hitreje in čim lažje uresničujejo svoje pravice in pravne koristi.
Uprava skrbi za obveščenost javnosti o načinu svojega poslovanja in uresničevanja pravic strank.
Uprava je dolžna omogočiti strankam posredovanje pripomb in kritik glede svojega dela ter te pripombe in kritike obravnavati in nanje odgovarjati v razumnem roku.
6. člen
(javnost dela)
Uprava je dolžna zagotavljati javnost svojega dela, upoštevaje omejitve, ki izhajajo iz predpisov, ki urejajo varovanje osebnih in tajnih podatkov, ter drugih predpisov.
7. člen
(pristojnosti vlade)
Način poslovanja uprave s strankami, način zagotavljanja obveščenosti javnosti (drugi odstavek 5. člena), način zagotovitve možnosti posredovanja pripomb in kritik, njihovega obravnavanja in odgovarjanja nanje (tretji odstavek 5. člena), poslovanje z dokumentarnim gradivom, poslovni čas, uradne ure v upravi ter druga vprašanja načina delovanja uprave ureja Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
II. UPRAVNE NALOGE
8. člen
(sodelovanje pri oblikovanju politik)
Uprava za vlado pripravlja predloge zakonov, podzakonskih predpisov in drugih aktov ter druga gradiva ter zagotavlja drugo strokovno pomoč pri oblikovanju politik.
9. člen
(izvršilne naloge)
Uprava izvršuje zakone in druge predpise, ki jih sprejema državni zbor, ratificirane mednarodne pogodbe, državni proračun, podzakonske predpise in druge akte vlade (v nadaljnjem besedilu: izvršilne naloge).
Za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena uprava izdaja predpise in posamične akte ter interne akte, vstopa v imenu in za račun Republike Slovenije v civilnopravna razmerja ter opravlja materialna dejanja.
Za opravljanje materialnih dejanj, s katerimi se posega v osebno prostost, telesno ali duševno celovitost, zasebnost, lastnino in druge človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, mora imeti uprava neposredno podlago v zakonu.
10. člen
(inšpekcijski nadzor)
Uprava opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov.
Inšpekcijski nadzor ureja poseben zakon.
11. člen
(spremljanje stanja)
Uprava spremlja stanje družbe na področjih, za katera je pristojna, in skrbi za njen razvoj v skladu s sprejeto politiko države.
Uprava vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidence.
12. člen
(razvojne naloge)
Uprava na podlagi in v okviru zakonov, drugih predpisov in državnega proračuna spodbuja oziroma usmerja družbeni razvoj.
13. člen
(zagotavljanje javnih služb)
Uprava zagotavlja opravljanje javnih služb v skladu z zakonom.
Opravljanje javnih služb se zagotavlja v javnih zavodih in gospodarskih družbah ter v drugih organizacijskih oblikah, ki jih določa zakon, lahko pa tudi v upravnih organih.
III. UPRAVNI ORGANI IN NOSILCI JAVNIH POOBLASTIL
14. člen
(upravni organi)
Upravne naloge opravljajo ministrstva, organi v njihovi sestavi in upravne enote (v nadaljnjem besedilu: upravni organi).
Ministrstvo se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na enem ali več upravnih področjih.
Organ v sestavi ministrstva se ustanovi za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog oziroma če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo stopnjo strokovne samostojnosti pri opravljanju nalog.
Upravna enota se ustanovi za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je treba organizirati in izvajati teritorialno.
15. člen
(javne agencije in drugi nosilci javnih pooblastil)
Javna agencija se lahko ustanovi za opravljanje upravnih nalog v skladu s posebnim zakonom, ki ureja javne agencije:
- če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše opravljanje upravnih nalog, kot bi bilo v primeru opravljanja nalog v upravnem organu, zlasti če se lahko opravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov, ali
- če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog.
Z zakonom ali na podlagi zakona lahko v primerih iz prvega odstavka tega člena javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog pridobijo tudi druge osebe javnega prava, posamezniki in pravne osebe zasebnega prava.
Če zakon dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več fizičnih oziroma pravnih oseb, se izbira opravi na javnem natečaju.
Pri izvajanju javnih pooblastil imajo nosilci javnih pooblastil pravice in dolžnosti uprave, ki jih določa zakon ali drug predpis.
IV. MINISTRSTVA
1. Vodenje ministrstva
16. člen
(minister)
Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva.
17. člen
(državni sekretar)
V ministrstvu se lahko imenujeta največ dve državni sekretarki oziroma državna sekretarja (v nadaljnjem besedilu: državni sekretar). V ministrstvu, pristojnem za zdravje, se lahko imenujejo največ trije državni sekretarji, v ministrstvu, pristojnem za finance, pa največ štirje državni sekretarji.
Državni sekretar pomaga ministru pri opravljanju njegove funkcije v okviru pooblastil, ki mu jih da minister.
Minister lahko pisno pooblasti državnega sekretarja, da ga nadomešča v času njegove odsotnosti ali zadržanosti pri vodenju in predstavljanju ministrstva ter predlaganju gradiv v obravnavo vladi. S podelitvijo pooblastila se minister ne razbremeni odgovornosti.
Minister ne more pooblastiti državnega sekretarja ali koga drugega, da izdaja predpise in glasuje na seji vlade.
Državni sekretar ima status funkcionarja. Imenuje in razrešuje ga vlada na predlog ministra, ki vodi ministrstvo. Državnemu sekretarju preneha funkcija z dnem prenehanja funkcije ministra.
18. člen
(generalni direktorji)
V ministrstvu se v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, imenujejo generalne direktorice oziroma generalni direktorji (v nadaljnjem besedilu: generalni direktorji).
Generalni direktor vodi upravno in strokovno delo na zaokroženem delovnem področju znotraj ministrstva.
Vlada lahko v primerih odsotnosti ali zadržanosti ministra in državnega sekretarja na predlog ministra pooblasti generalnega direktorja, da v okviru svojega delovnega področja predstavlja vlado pri delu državnega zbora. (razveljavljen)
Generalni direktor je za svoje delo odgovoren ministru.
19. člen
(generalni sekretar)
V ministrstvu se v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, imenuje generalna sekretarka oziroma generalni sekretar (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar).
Generalni sekretar vodi strokovno delo na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri ter pomaga ministru pri koordinaciji med notranjimi organizacijskimi enotami ministrstva.
Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren ministru.
20. člen
(strokovni svet)
Za obravnavo strokovnih vprašanj z upravnih področij ministrstva oziroma za svetovanje pri oblikovanju politik lahko minister ustanovi strokovni svet kot svoj strokovno-posvetovalni organ.
2. Organi v sestavi ministrstva
21. člen
(organi v sestavi ministrstva)
Z uredbo se lahko ustanovi upravni organ v sestavi ministrstva (v nadaljnjem besedilu: organ v sestavi) za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb.
Organ v sestavi se lahko ustanovi:
- za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena v večjem obsegu, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog, ali
- če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo stopnjo samostojnosti pri opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena.
Če zakon določa, da je za odločanje o upravnih zadevah na določenem področju na prvi stopnji pristojno ministrstvo, in je v ministrstvu organiziran organ v sestavi za to področje, na prvi stopnji vodi postopek in odloča o upravni zadevi organ v sestavi ministrstva.
22. člen
(vodenje organov v sestavi)
Organ v sestavi vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor), ki se imenuje v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
Z zakonom ali uredbo se lahko določi za položaj predstojnice oziroma predstojnika (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) organa v sestavi tudi drugačno poimenovanje.
23. člen
(razmerje med ministrstvom in organom v sestavi)
Organ v sestavi izvaja naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, programom dela, ki ga sprejme minister na predlog predstojnika organa v sestavi, in finančnim načrtom, ki se sprejme v skladu z zakonom o javnih financah.
Minister daje organu v sestavi ministrstva usmeritve za delo organa v sestavi.
Minister daje organu v sestavi obvezna navodila za delo ter mu naloži, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ali sprejme določene ukrepe ter mu o tem poroča.
Pred državnim zborom in vlado predstavlja organ v sestavi minister.
Če tako določa uredba iz 21. člena tega zakona, ministrstvo ali drug organ državne uprave izvaja vse ali določene naloge strokovne pomoči predstojniku na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri tudi za organ v sestavi.
24. člen
(poročanje in nadzor)
Ministrstvo nadzoruje delo organa v sestavi. Minister lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela organa v sestavi.
Predstojnik organa v sestavi mora ministru redno in na njegovo posebno zahtevo poročati o delu organa v sestavi in o vseh pomembnejših vprašanjih s področij dela organa v sestavi.
25. člen
(pritožba)
Ministrstvo odloča v upravnem postopku na drugi stopnji o pravnih sredstvih zoper upravne akte, ki jih izdaja organ v sestavi.
3. Notranja organizacija ministrstva in organa v sestavi
26. člen
(notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest ministrstva)
Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ministrstva določi minister v soglasju z vlado. Če zakon ne določa drugače, določi notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest organa v sestavi, na predlog predstojnika organa v sestavi, minister v soglasju z vlado.
Pred sprejetjem akta iz prejšnjega odstavka mora predstojnik pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov v ministrstvu oziroma v organu v sestavi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev.
27. člen
(skupni temelji za notranjo organizacijo)
Skupne temelje za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest določi vlada z uredbo.
4. Ministrstva in njihova delovna področja
28. člen
(ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti)
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opravlja naloge na področjih delovnih razmerij in pravic iz dela, zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, enakih možnosti, družine, socialnih zadev in invalidskega varstva.
28.a člen
(ministrstvo za digitalno preobrazbo)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo opravlja naloge na področjih informacijske družbe, elektronskih komunikacij, informatizacije državne uprave, upravljanja informacijsko-komunikacijskih sistemov in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, zagotavljanja delovanja državnega portala eUprava, varnih predalov ter centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis.
29. člen
(ministrstvo za finance)
Ministrstvo za finance opravlja naloge na področjih makroekonomske politike in koordinacije strukturnih reform, zakladništva, javnega računovodstva, programskega proračuna, davčnega in carinskega sistema, javnofinančnih prihodkov in finančnega sistema, finančnega premoženja, poroštev, zadolževanja javnega sektorja, javno-zasebnega partnerstva, preglednosti finančnih odnosov, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, prirejanja iger na srečo, državnih pomoči ter fiskalnih analiz in napovedi.
30. člen
(ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport)
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport opravlja naloge na področjih gospodarskega razvoja, razvoja podjetništva, industrije, obrti, konkurenčnosti, povečanja dodane vrednosti gospodarstva, internacionalizacije, spodbujanja implementacije tehnologij in inovacij v gospodarstvu, krožnega gospodarstva, vesolja, socialne ekonomije, lesarstva, spodbujanja razvoja turizma, gospodarskih odnosov s tujino, ekonomskega sistema, notranjega trga, tehnične zakonodaje in meril, meroslovja, prava družb, intelektualne lastnine, pomoči gospodarskim družbam v težavah, varstva konkurence, varstva potrošnikov, trgovinske politike, drobnega gospodarstva, pokopališke in pogrebne dejavnosti, trgovine, pošte, blagovnih rezerv ter športa, razen nalog na področju športne vzgoje otrok in mladine.
31. člen
(črtan)
32. člen
(ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravlja naloge na področjih kmetijstva, razvoja podeželja, prehrane, varstva rastlin, veterinarstva in zootehnike, gozdarstva, lovstva, ribištva, varnosti ter kakovosti krme in hrane oziroma živil, uporabe materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil, ter varnosti in kakovosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu.
32.a člen
(ministrstvo za kulturo)
Ministrstvo za kulturo opravlja naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika in verske svobode.
32.b člen
(ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj)
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj opravlja naloge na področjih evropske kohezijske politike, upravljanja skladov te politike in upravljanja drugih virov nepovratnih sredstev za zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik ter na področju regionalnega razvoja.
33. člen
(črtan)
34. člen
(ministrstvo za notranje zadeve)
Ministrstvo za notranje zadeve opravlja naloge na področjih javne varnosti in policije, upravnih notranjih zadev in migracij.
34.a člen
(ministrstvo za javno upravo)
Ministrstvo za javno upravo opravlja naloge na področjih javne uprave, razvojnega načrtovanja, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistemskega urejanja splošnega upravnega postopka, sistemskega urejanja upravnih taks, upravnega poslovanja, dostopa do informacij javnega značaja, delovanja nevladnih organizacij, lokalne samouprave, kakovosti javne uprave, boljše zakonodaje ter odprave administrativnih ovir in naloge na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave ter drugih nalog na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi ali aktom vlade.
35. člen
(ministrstvo za obrambo)
Ministrstvo za obrambo opravlja naloge na področjih obrambnega sistema, sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter vojnih grobišč.
36. člen
(črtan)
37. člen
(ministrstvo za pravosodje)
Ministrstvo za pravosodje opravlja naloge na področjih organizacije in statusa sodišč, državnega tožilstva, državnega odvetništva, ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic, nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva in državnega odvetništva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, civilnega in kaznovalnega prava, sistemskega urejanja omejevanja korupcije, sodnih postopkov, alternativnega reševanja sporov, otrokom prijaznega pravosodja, pravosodne uprave, odvetništva, notariata, izvrševanja kazenskih sankcij, varstva osebnih podatkov, mednarodne pravne pomoči in mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, usmerjanja ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč, preučevanja in načrtovanja uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, e-pravosodja ter naloge na področju načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb pravosodnih organov in vodenje investicij za potrebe teh organov.
38. člen
(ministrstvo za infrastrukturo)
Ministrstvo za infrastrukturo opravlja naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav, usmerjanja, koordinacije in povezovanja upravljavcev cest, razvoja vseevropskega prometnega omrežja v Republiki Sloveniji ter cestnega, železniškega, žičniškega, zračnega in pomorskega prometa, plovbe po celinskih vodah ter mednarodnih avtobusnih in železniških prevozov.
38.a člen
(ministrstvo za naravne vire in prostor)
Ministrstvo za naravne vire in prostor opravlja naloge na področjih ohranjanja narave, upravljanja voda, vključno s stanjem voda, investicij v vodno infrastrukturo, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, gospodarskih javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, jedrske varnosti, varstva pred ionizirajočimi sevanji, odprave posledic naravnih nesreč, rudarstva, urejanja prostora in graditve objektov ter geodetske dejavnosti.
38.b člen
(ministrstvo za okolje, podnebje in energijo)
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo opravlja naloge na področjih varovanja okolja, okoljskih presoj, podnebnih sprememb in ravnanja z odpadki, energetike, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, oskrbe z naftnimi derivati in infrastrukture za alternativna goriva v prometu ter trajnostne mobilnosti, celostnega prometnega načrtovanja in javnega potniškega prometa v notranjem in čezmejnem prometu.
38.c člen
(ministrstvo za solidarno prihodnost)
Ministrstvo za solidarno prihodnost opravlja naloge na področjih stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe, deinstitucionalizacije starejših, dolgožive družbe, socialnega varstva v delu, ki se nanaša na institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, in ekonomske demokracije.
38.č člen
(ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije)
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije opravlja naloge na področjih visokega šolstva, znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter tehnološkega razvoja.
39. člen
(ministrstvo za vzgojo in izobraževanje)
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje opravlja naloge na področjih predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega in višjega šolstva, izobraževanja odraslih, mladine ter športne vzgoje otrok in mladine.
39.a člen
(črtan)
40. člen
(ministrstvo za zdravje)
Ministrstvo za zdravje opravlja naloge na področjih javnega zdravja, zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, kemijske varnosti, varstva pred sevanji, zdravil in medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, proizvodnje in prometa materialov, ki prihajajo v stik z živili, njihove uporabe v postopkih proizvodnje in distribucije prehranskih dopolnil ter živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, zdravstveno ustrezne pitne vode, živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu z vidika preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni.
41. člen
(ministrstvo za zunanje in evropske zadeve)
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve opravlja naloge na področjih zunanjih zadev države, gospodarske diplomacije, vključno z usklajevanjem in uveljavljanjem ter zaščito gospodarskih interesov države v tujini, konzularne zaščite in mednarodnega prava, vključno s sklepanjem mednarodnih pogodb, mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, evropskih zadev ter usklajevanja stališč in sodelovanja z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
42. člen
(naloge ministrstev in organov v sestavi)
Naloge ministrstev lahko podrobneje določi vlada z uredbo.
Vlada z uredbo iz 21. člena tega zakona o ustanovitvi organov v sestavi določi tudi delovna področja organov v sestavi.
V. TERITORIALNA ORGANIZACIJA UPRAVE
43. člen
(upravne enote ter druge oblike teritorialne organiziranosti)
Za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, delujejo upravne enote.
Območja upravnih enot določi vlada z uredbo. Območja upravnih enot se določijo tako, da je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog. Območje upravne enote praviloma obsega območje ene ali več lokalnih skupnosti.
Če zakon tako določa, se opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, zagotavlja v območnih enotah, izpostavah oziroma drugače imenovanih dislociranih enotah ministrstev oziroma organov v njihovi sestavi.
44. člen
(pristojnosti upravnih enot)
Upravne enote odločajo na prvi stopnji v upravnih stvareh iz državne pristojnosti, če z zakonom za posamezne upravne stvari ni določeno drugače.
Upravne enote opravljajo tudi druge upravne naloge iz državne pristojnosti, določene z zakoni, ki urejajo posamezna področja.
45. člen
(notranja organizacija upravne enote)
Notranjo organizacijo upravne enote določi načelnica oziroma načelnik (v nadaljnjem besedilu: načelnik) upravne enote s soglasjem vlade.
46. člen
(načelnik upravne enote)
Upravno enoto vodi načelnik, ki se imenuje v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
47. člen
(naloge načelnika upravne enote)
Načelnik upravne enote predstavlja upravno enoto, izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam, opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delovanjem upravne enote, odloča o pravicah ter dolžnostih in delovnih razmerjih delavcev v upravni enoti in o drugih kadrovskih vprašanjih ter skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja upravne enote.
48. člen
(strokovno vodstvo ministrstev)
Upravna enota opravlja zadeve s svojega delovnega področja pod strokovnim vodstvom ministrstev, na katerih delovno področje sodijo posamezne zadeve.
49. člen
(razmerja med resornimi ministrstvi in upravnimi enotami)
Ministrstva, vsako na svojem delovnem področju:
- dajejo upravnim enotam usmeritve, strokovne napotke in drugo strokovno pomoč za izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti,
- dajejo upravnim enotam obvezna navodila za izvrševanje nalog s svojih upravnih področij,
- spremljajo organizacijo dela v upravni enoti oziroma v ustrezni notranji organizacijski enoti, usposobljenost uslužbencev za opravljanje nalog in učinkovitost dela pri reševanju upravnih stvari,
- nadzorujejo izvrševanje upravnih nalog v upravni enoti,
- lahko naložijo upravni enoti, da v mejah svojih pristojnosti opravi določene naloge ali sprejme določene ukrepe ter o tem poroča.
Načelnik upravne enote mora ravnati v skladu z usmeritvami, strokovnimi napotki in obveznimi navodili ministrstva, pristojnega za ustrezno delovno področje.
50. člen
(poročanje ministrstvom)
Načelnik upravne enote mora redno poročati ministrstvu, pristojnemu za upravo, in resornim ministrstvom o izvrševanju nalog upravne enote.
Poročanje ministrstvu, pristojnemu za upravo, zajema celotno delovanje upravne enote, poročanje resornim ministrstvom pa zajema izvrševanje nalog na njihovih delovnih področjih.
51. člen
(nadzor ministrstev, prevzem pristojnosti in prenos krajevne pristojnosti med upravnimi enotami)
Če ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, ugotovi, da upravna enota ne izvršuje nalog iz pristojnosti ministrstva oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti načelnika upravne enote in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje teh nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi. Ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, o opravljenem nadzoru in rezultatih nadzora obvesti tudi ministrstvo, pristojno za upravo.
Če načelnik upravne enote ne ravna v skladu z opozorilom ministrstva, lahko ministrstvo neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti upravne enote. Ministrstvo mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti upravne enote, če bi zaradi tega utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.
Minister, pristojen za upravo, lahko na predlog načelnika upravne enote po pridobitvi soglasja ministra, pristojnega za določeno upravno področje, s sklepom izjemoma določi drugo krajevno pristojno upravno enoto za reševanje posamičnih upravnih zadev na določenem upravnem področju, v katerih upravna enota še ni opravila nobenih dejanj v postopku. Sklep se izda, če je očitno, da krajevno pristojna upravna enota ne more odločiti v zakonitem roku, niti ni objektivno pričakovati, da bi to lahko storila v razumnem času po izteku tega roka. Pri določanju obsega upravnih zadev se izhaja iz načela enake obremenjenosti upravnih enot glede na število uradnih oseb in upravnih zadev v reševanju.
Upravna enota, ki postane krajevno pristojna na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka, o prenosu upravne zadeve obvesti stranko.
52. člen
(odločanje o pritožbi)
Ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, odloča o pritožbi zoper odločbo ali drug posamični akt, ki ga je v upravnih stvareh na prvi stopnji izdala upravna enota.
Če je v ministrstvu za določeno upravno področje ustanovljen organ v sestavi, odloča o pritožbi zoper odločbo ali drug posamični akt, ki ga je na prvi stopnji izdala upravna enota, organ v sestavi. (prenehal veljati)
53. člen
(razmerja med ministrstvom, pristojnim za upravo, in upravnimi enotami)
Ministrstvo, pristojno za upravo:
- nadzoruje organizacijo dela in učinkovitost upravne enote v celoti,
- spremlja usposobljenost delavcev na delovnih mestih, na katerih se ne opravljajo upravne naloge iz delovnih področij drugih ministrstev,
- daje upravni enoti usmeritve in navodila za izboljšanje organizacije, učinkovitosti in kakovosti dela,
- predlaga vladi izdajo soglasja k notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravni enoti,
- usklajuje reševanje kadrovskih, finančnih, prostorskih, materialnih in drugih podobnih vprašanj v zvezi z delom upravnih enot.
Načelnik upravne enote za svoje delo in delo upravne enote odgovarja ministru, pristojnemu za upravo. Minister, pristojen za upravo, kot predstojnik načelnika upravne enote s splošnim aktom uredi način uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja načelnikov upravnih enot.
Usmeritve in obvezna navodila ministrstev iz 49. člena tega zakona so za upravne enote zavezujoča, če z njimi z vidika organizacijskih, kadrovskih, finančnih in drugih posledic za poslovanje upravne enote pisno soglaša minister, pristojen za upravo. V primeru spora odloči vlada.
Če ima podzakonski predpis, ki ga izda pristojni minister, kadrovske, finančne ali druge posledice za poslovanje upravne enote, mora pred njegovo izdajo pristojni minister pridobiti pisno mnenje ministrstva, pristojnega za upravo. V primeru spora odloči vlada.
54. člen
(spor o pristojnosti med upravnimi enotami)
V sporih o pristojnosti med upravnimi enotami odloča ministrstvo, pristojno za upravo.
55. člen
(koordinacijski sosvet)
Za sodelovanje med upravno enoto, občinskimi upravami in območnimi enotami, izpostavami in drugimi dislociranimi organizacijskimi enotami ministrstev, organov v njihovi sestavi ter oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je država in ki pretežno opravljajo upravne naloge, se za območje upravne enote ustanovi poseben koordinacijski sosvet, v katerem sodelujejo načelnik upravne enote, župani oziroma direktorji občinskih uprav (tajniki občin) ali od župana oziroma direktorja občinske uprave (tajnika občine) pooblaščeni predstavniki občinske uprave in vodje dislociranih enot tega odstavka.
Koordinacijski sosvet obravnava vprašanja v zvezi z organizacijo, učinkovitostjo in kakovostjo dela državne uprave na območju upravne enote z namenom zagotoviti čim bolj usklajeno delovanje javne uprave na tem območju in usklajeno reševanje organizacijskih, prostorskih, materialnih vprašanj, vprašanj splošnega poslovanja (poslovanja s strankami, poslovanja z dokumentarnim gradivom itd.) in drugih podobnih vprašanj. Načelnik upravne enote kot koordinator sosveta skupne predloge in vprašanja posreduje ministrstvu, pristojnemu za upravo, in ministrstvom, na katerih delovno področje se predlogi in vprašanja nanašajo.
VI. RAZMERJA MINISTRSTEV
1. Razmerja do vlade
56. člen
(razmerje med vlado in ministrstvi)
Ministrstva se morajo ravnati po političnih usmeritvah vlade.
Vlada lahko naloži ministrstvu, da prouči določeno vprašanje ali opravi določeno nalogo in ji o tem poroča.
57. člen
(poročanje o delu)
Ministrstva poročajo vladi o svojem delu, zlasti o stanju na njihovih upravnih področjih, o izvrševanju zakonov, drugih predpisov in usmeritev vlade, o ukrepih, ki so jih sprejeli, ter o njihovih učinkih.
58. člen
(predlogi, pobude in stališča)
Ministrstvo lahko daje vladi predloge in pobude za urejanje vprašanj z njegovih upravnih področij, ki so v pristojnosti vlade ali državnega zbora.
Ministrstvo lahko zahteva, da vlada zavzame stališče ali da mu da usmeritve za reševanje posameznih vprašanj z njegovih upravnih področij.
2. Medsebojna razmerja
59. člen
(sodelovanje ministrstev in drugih upravnih organov)
Ministrstva in drugi upravni organi morajo med seboj sodelovati v vseh skupnih vprašanjih.
Ministrstva in drugi upravni organi pri vzpostavljanju informacijskih sistemov, za katere so pristojni, sodelujejo z ministrstvom, pristojnim za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov.
Ministrstva ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanje več ministrstev.
Za obravnavo posameznih vprašanj oblikujejo ministrstva skupne delovne skupine ali organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
60. člen
(usklajevanje predpisov)
Ministrstva morajo pri pripravljanju predpisov in drugih aktov medsebojno sodelovati oziroma si pred izdajo predpisa oziroma pred predložitvijo predpisa ali drugega akta vladi pridobiti mnenje drugih pristojnih ministrstev.
Če ministrstvo ne sprejme pomembnejših pripomb drugega ministrstva, mora ob predložitvi predpisa ali drugega splošnega akta o tem obvestiti vlado.
61. člen
(sporna vprašanja med ministrstvi)
Kadar je z zakonom določeno, da določeno odločitev sprejme posamezno ministrstvo v soglasju z drugim ministrstvom, pa med njima ni doseženo soglasje, mora ministrstvo, ki je pooblaščeno za sprejem odločitve, o spornem vprašanju obvestiti vlado in zahtevati, da o njem odloči.
Če se pri delu ministrstev pojavijo druga sporna vprašanja, odloči o tem sporu vlada, ki da usmeritve za njihovo rešitev.
62. člen
(vodenje nalog s področij več ministrstev)
Če posamezna naloga zadeva upravna področja dveh ali več ministrstev, prevzame vodenje take naloge ministrstvo, na katerega upravno področje sodi naloga po pretežnosti, druga ministrstva pa morajo pri tem sodelovati.
Če med ministrstvi ni doseženo soglasje, odloči o spornem vprašanju vlada.
63. člen
(usklajevanje dela več ministrstev)
Predsednik vlade lahko pooblasti ministra, da vodi ali usklajuje delo dveh ali več ministrstev pri oblikovanju politik in opravljanju izvršilnih nalog oziroma da vodi izvajanje določenega projekta vlade, ki sodi na upravna področja več ministrstev.
3. Razmerja do organov lokalnih skupnosti
64. člen
(nadzor ministrstev nad zakonitostjo aktov iz pristojnosti lokalnih skupnosti)
Ministrstva, vsako na svojem področju, pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti nadzorujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajajo organi lokalnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti.
Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki je izdal akt, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo in zakonom, mu predlagati ustrezne rešitve in določiti rok, v katerem mora organ lokalne skupnosti sporen akt uskladiti.
Če organ lokalne skupnosti v roku iz prejšnjega odstavka ne uskladi svojega predpisa z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z ustavo oziroma zakonom.
65. člen
(opozorila ministrstva nadzornemu organu lokalne skupnosti)
Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki nadzoruje delo uprave lokalne skupnosti, če ugotovi, da uprava lokalne skupnosti ne ravna v skladu z zakonom in drugim zakonitim predpisom, in mora predlagati ustrezne ukrepe.
66. člen
(nadzor ministrstev nad zakonitostjo pri prenesenih nalogah iz državne pristojnosti)
Ministrstva, vsako na svojem področju, opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov organov lokalnih skupnosti, kadar ti odločajo v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.
O pritožbi zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na prvi stopnji izdajajo organi lokalnih skupnosti, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje.
67. člen
(nadzor ministrstev nad primernostjo in strokovnostjo pri prenesenih nalogah iz državne pristojnosti)
V zadevah, ki jih na organe lokalnih skupnosti prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva iz prejšnjega odstavka lahko pristojno ministrstvo da obvezno navodilo za organizacijo služb in sistemizacijo delovnih mest za opravljanje teh nalog ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
Pristojno ministrstvo si zagotavlja pregled nad delom organov lokalnih skupnosti pri izvrševanju nalog iz državne pristojnosti; v ta namen zahteva od organov lokalnih skupnosti poročila, obvestila, mnenja in podatke ter njihovo obvezno sodelovanje.
68. člen
(opozorila upravne enote)
Upravna enota mora opozoriti pristojno ministrstvo, če ugotovi, da organi lokalnih skupnosti pri opravljanju nalog iz pristojnosti lokalnih skupnosti ravnajo nezakonito. Upravna enota mora prav tako opozoriti pristojno ministrstvo, če ugotovi, da organi lokalnih skupnosti pri nalogah iz državne pristojnosti, ki so prenesene na lokalne skupnosti, ravnajo neprimerno in nestrokovno.
69. člen
(strokovna pomoč)
Ministrstva dajejo organom lokalnih skupnosti strokovno pomoč s svojega delovnega področja pri prenesenih nalogah iz državne pristojnosti in pri nalogah iz pristojnosti lokalnih skupnosti.
70. člen
(ukrepi za odpravo nepravilnosti pri izvrševanju nalog iz državne pristojnosti)
Če ministrstvo ugotovi, da organ lokalne skupnosti ne izvršuje nalog iz državne pristojnosti, mora opozoriti organ lokalne skupnosti in mu z odločbo naložiti, da zagotovi izvrševanje teh nalog v roku, ki ga določi.
Če organ lokalne skupnosti nalog iz državne pristojnosti ne izvršuje pravilno in pravočasno, ga mora ministrstvo opozoriti na ugotovljene nepravilnosti ter mu določiti način in rok za njihovo odpravo.
V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko ministrstvo predlaga pristojnemu organu lokalne skupnosti tudi ukrepe zoper odgovorno uradno osebo.
71. člen
(prevzem pristojnosti za prenesene naloge iz državne pristojnosti)
Če organ lokalne skupnosti ne ravna v skladu z opozorilom ministrstva, lahko ministrstvo na stroške lokalne skupnosti neposredno opravi posamezno nalogo iz državne pristojnosti, ki bi jo moral opraviti organ lokalne skupnosti.
Ministrstvo mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti organa lokalne skupnosti, če bi zaradi opustitve naloge utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.
Če organ lokalne skupnosti kljub večkratnim opozorilom ne opravlja nalog iz državne pristojnosti, ki jih je na lokalno skupnost prenesla država, ali če jih ne izvršuje pravilno in pravočasno, lahko ministrstvo predlaga vladi, da začne postopek za odvzem prenesenih nalog.
4. Nadzor nad nosilci javnih pooblastil
72. člen
(nadzor nad nosilci javnih pooblastil)
Ministrstvo opravlja nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih pravnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.
Splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Nosilec javnega pooblastila je dolžan posredovati splošni akt iz prejšnjega odstavka za objavo pristojnemu ministrstvu.
Če ministrstvo meni, da je splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, neskladen z ustavo, zakonom ali podzakonskim predpisom, predlaga nosilcu javnega pooblastila, da o njem ponovno odloči in pri tem navede razloge za svoj predlog. Če nosilec javnega pooblastila vztraja pri svoji odločitvi, ministrstvo predlaga vladi, da zadrži objavo splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za javne agencije. Za nadzor nad javnimi agencijami se uporabljajo določbe splošnega zakona, ki ureja javne agencije, in zakonov, ki urejajo posamezne javne agencije.
5. Nadzor ministrstva, pristojnega za upravo
73. člen
(nadzor ministrstva, pristojnega za upravo)
Ministrstvo, pristojno za upravo, opravlja v upravnih organih in pri nosilcih javnih pooblastil nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju ter v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju v obsegu, v katerem ti predpisi zavezujejo samoupravne lokalne skupnosti.
Nadzorstvo opravljajo upravni inšpektorji.
Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva izkazujejo upravni inšpektorji s službeno izkaznico. Obrazec službene izkaznice predpiše minister, pristojen za javno upravo.
Upravni inšpektor ima pravico do vstopa v prostore upravnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila ter pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na upravne postopke in upravno poslovanje, vključno s tajnimi podatki, osebnimi podatki, poslovnimi skrivnostmi, davčnimi tajnostmi in drugimi varovanimi podatki. Upravni organ mora zagotoviti upravnemu inšpektorju pogoje za delo in vse potrebne informacije. (prenehal veljati)
Upravni inšpektor o nadzoru sestavi zapisnik, ki se vroči predstojniku upravnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila, pristojnemu ministru in ministru, pristojnemu za upravo. V zapisniku lahko upravni inšpektor predlaga ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Na zapisnik ima predstojnik upravnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila pravico ugovora v osmih dneh od dneva vročitve zapisnika. O ugovoru na zapisnik odloča minister, pristojen za upravo, ki lahko tudi predlaga predstojniku organa oziroma nosilca javnega pooblastila, pristojnemu ministru oziroma vladi ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. (prenehal veljati)
VII. PREDPISI UPRAVE
74. člen
(predpisi in drugi akti ministrstva in splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil)
Za izvrševanje zakonov, drugih predpisov državnega zbora, predpisov vlade ter predpisov Evropske unije ministri izdajajo pravilnike, odredbe in navodila.
Pravilnik, odredba ali navodilo se izda, če tako določa zakon ali uredba izdana za izvrševanje zakona ali če minister oceni, da je to potrebno za izvrševanje zakona ali predpisa Evropske unije.
S pravilnikom se podrobneje razčlenijo posamezne določbe zakona ali drugega predpisa.
Z odredbo se določijo ukrepi, ki imajo splošen pomen.
Z navodilom se predpiše način ravnanja.
Če vsebina pravilnika spada v delovno področje več ministrov, pristojni ministri skupaj izdajo pravilnik.
Če minister seznanja javnost z odločitvijo organa Evropske unije, ki učinkuje neposredno, to stori z naznanilom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Nosilci javnih pooblastil izdajajo splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, če tako določa zakon.
VIII. ELEKTRONSKO POSLOVANJE UPRAVE
74.a člen
(upravljanje informacijsko komunikacijskih sistemov državne uprave)
Ministrstvo, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov, je v državni upravi pristojno za upravljanje informacijsko komunikacijske infrastrukture, razvoj skupnih informacijskih rešitev ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko komunikacijskim sistemom, ter načrtovanje in upravljanje vseh proračunskih virov na teh področjih.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za informacijsko komunikacijske sisteme, namenjene področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije, interni informacijski sistem notranjih zadev, obveščevalno-varnostne dejavnosti, zunanjih zadev, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter opravljanja plačilnega prometa za proračunske uporabnike.
Vlada določi podatkovne in tehnološke standarde, smernice za skupne informacijske rešitve in skupno varnostno politiko.
Ministrstvo, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov, zagotavlja storitve centralnega informacijsko komunikacijskega sistema, elektronsko podporo upravnim ter drugim postopkom in razvoj skupnih informacijskih rešitev za elektronsko poslovanje državnih organov, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.
Stroške uporabe storitev centralnega informacijsko komunikacijskega sistema za državne organe in centre za socialno delo krije državni proračun. Javne agencije, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in ostali uporabniki storitve plačujejo v skladu s cenikom, ki ga določi minister, pristojen za upravo.
Organi državne uprave, organi lokalnih skupnosti ter druge pravne in fizične osebe, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, pri izvrševanju upravnih nalog vodijo elektronske evidence dokumentarnega gradiva s svojega delovnega področja. V elektronske evidence dokumentarnega gradiva se z namenom opravljanja upravnih nalog evidentira osebno ime oziroma firma subjekta dokumentarnega gradiva, naslov njegovega prebivališča oziroma sedež in morebitni elektronski naslov. Osebni podatki se iz evidence izbrišejo ob uničenju dokumentov ali ob njihovem izločanju, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo. V elektronskih evidencah dokumentarnega gradiva se evidentirajo tudi dokumenti v elektronski obliki oziroma fizični dokumenti, ki so pretvorjeni v elektronsko obliko. Elektronske evidence dokumentarnega gradiva se povezujejo s centralnim registrom prebivalstva in Poslovnim registrom Slovenije tako, da se na podlagi EMŠO, davčne ali matične številke, v postopkih, kjer so ti podatki obvezna sestavina vloge, v elektronske evidence dokumentarnega gradiva pri organu na posamezno zahtevo organa prenesejo podatki o osebnem imenu oziroma firmi, o naslovu stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedežu in o elektronskem naslovu za vročanje.
74.b člen
(črtan)
74.c člen
(črtan)
74.č člen
(centralni imenik in informacijski sistem za podporo izvajanju politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave)
Za namen upravljanja informacijsko-komunikacijske infrastrukture iz prvega odstavka 74.a člena tega zakona ministrstvo, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov, vzpostavi in upravlja centralni imenik.
V centralnem imeniku se obdelujejo podatki o imenu, priimku, davčni številki in elektronskem naslovu javnih uslužbencev državne uprave ter naziv in naslov organa, kjer so javni uslužbenci zaposleni.
Ministrstvo, pristojno za javno upravo, vzpostavi in upravlja informacijski sistem za podporo izvajanju politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem za upravljanje s kadrovskimi viri). Namen obdelave osebnih podatkov v informacijskem sistemu za upravljanje s kadrovskimi viri je podpora učinkovitemu vodenju kadrovskih postopkov v okviru izvajanja politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave, kot jih določa zakon, ki ureja javne uslužbence: zagotavljanje internega trga dela, letni razgovori, načrtovanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja ter spremljanje kariere in strokovnosti dela javnih uslužbencev.
V informacijski sistem za upravljanje s kadrovskimi viri se iz centralne kadrovske evidence državne uprave, ki se vodi v okviru informacijskega sistema MFERAC (v nadaljnjem besedilu: centralna kadrovska evidenca) za javnega uslužbenca prenesejo podatki, ki so v upravljanju posameznega organa državne uprave in so potrebni za izvajanje kadrovskih postopkov v okviru politike upravljanja s kadrovskimi viri iz prejšnjega odstavka, in sicer podatki o imenu in priimku, delovnem razmerju, delovnem mestu in nazivu javnega uslužbenca ter o elektronskem naslovu, če je ta vnesen v centralno kadrovsko evidenco.
V informacijskem sistemu za upravljanje s kadrovskimi viri se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka hranita tudi zapis letnega pogovora, vključno z ugotovitvami glede kariere in strokovne usposobljenosti javnega uslužbenca, in davčna številka.
Dostop do podatkov v informacijskem sistemu za upravljanje s kadrovskimi viri imajo osebe, ki imajo dostop do podatkov iz centralne kadrovske evidence v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, kadar je to potrebno za izvajanje nalog iz tretjega odstavka tega člena.
Centralni imenik in informacijski sistem za upravljanje s kadrovskimi viri se samodejno povezujeta s centralno kadrovsko evidenco. Povezovanje se izvede tako, da centralna kadrovska evidenca samodejno iz informacijskega sistema MFERAC za namen pridobitve povezovalnega znaka pridobi davčno številko, nato pa se iz centralne kadrovske evidence na podlagi pridobljene davčne številke, za namene iz prvega in tretjega odstavka tega člena, samodejno prenesejo podatki, potrebni za delovanje centralnega imenika oziroma za delovanje informacijskega sistema za upravljanje s kadrovskimi viri.
Določbe tega člena, ki se nanašajo na centralni imenik, se ne uporabljajo za področja iz drugega odstavka 74.a člena tega zakona.
Osebni podatki iz centralnega imenika in informacijskega sistema za upravljanje s kadrovskimi viri se hranijo do prenehanja delovnega razmerja javnega uslužbenca, nato pa se izbrišejo. Ne glede na prejšnji stavek se podatek o zapisu letnega pogovora, vključno z ugotovitvami glede kariere in strokovne usposobljenosti javnega uslužbenca, hrani za obdobje, ko ima javni uslužbenec istega nadrejenega, nato pa se izbriše.
»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75. člen
Koordinacijski sosveti se konstituirajo najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
76. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati zakonske določbe, ki določajo organe in organizacije v sestavi ministrstev ter urejajo njihova razmerja do ministrstev in njihovo notranjo organizacijo, razen določb zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba US, 87/2001 – ZMatD in 47/2002).
Na področjih, kjer je v zakonu iz prvega odstavka tega člena določeno, da organ v sestavi odloča v upravnem postopku na prvi in na drugi stopnji, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona prevzame odločanje na drugi stopnji pristojno ministrstvo; ministrstvo prevzame tudi delavce ter ustrezne pravice proračunske uporabe, prostore, opremo in dokumentacijo. Od prevzema nalog po tem odstavku se za davčni organ po zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98 – odločba US, 82/98, 91/98, 1/99 – ZNIDC, 108/99, 37/2001 – odločba US in 97/2001) šteje tudi pristojno ministrstvo.
Organi in organizacije v sestavi ministrstev, ustanovljeni z zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94, 47/97, 60/99, 119/2000 – ZVRS-C, 30/2001 – ZTel in 30/2001) ali z drugim zakonom, po uveljavitvi tega zakona nadaljujejo z delom do uveljavitve uredbe iz 21. člena tega zakona. S tem dnem ti organi oziroma organizacije v sestavi ministrstev prenehajo delovati, razen tistih, za katere je z uredbo iz 21. člena tega zakona določeno drugače. Naloge organov in organizacij v sestavi ministrstev, ki prenehajo delovati v skladu z uredbo iz 21. člena tega zakona, prevzamejo pristojna ministrstva oziroma organi v sestavi ministrstev, določeni z uredbo iz 21. člena tega zakona.
Ne glede na določbe 74. člena tega zakona navodila in odredbe, izdani kot podzakonski predpisi, ostanejo v veljavi.
Zakonske določbe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo do uveljavitve uredbe iz 21. člena tega zakona.
Ministrstvo oziroma organi v njegovi sestavi, ustanovljen z uredbo iz 21. člena tega zakona, s prevzemom nalog prevzamejo od organov in organizacij v sestavi delavce, pravice proračunske uporabe, obveznosti, dokumentacijo, prostore, opremo in inventar, ki se uporabljajo za izvajanje teh nalog.
77. člen
Uredbe na podlagi tega zakona sprejme vlada najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Uredba iz 27. člena tega zakona, ki ureja skupna izhodišča za notranjo organizacijo organov državne uprave, se uskladi s tem zakonom najkasneje v devetih mesecih od njegove uveljavitve.
Uredbo iz 21. člena tega zakona o ustanovitvi organov v sestavi ministrstev vlada sprejme najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
78. člen
Ministrstva morajo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi uredbe iz 21. člena uskladiti splošne akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z določbami tega zakona.
79. člen
Predstojnikom organov in organizacij v sestavi in njihovim namestnikom z dnem prenehanja delovanja organa oziroma organizacije preneha funkcija. Če izpolnjujejo pogoje, se jih zaposli brez javnega natečaja s prerazporeditvijo na ustrezna delovna mesta v ministrstvu.
80. člen
Državni sekretarji nadaljujejo z delom v skladu s 25.c členom zakona o vladi (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94 – ZODPM, 23/96, 47/97, 23/99 – ZSOVA, 119/2000 in 30/2001 – ZODPM-C) do prenehanja funkcije vlade po prvih parlamentarnih volitvah po uveljavitvi tega zakona.
Delavci v organih državne uprave z nazivom državni podsekretar nadaljujejo z delom z istim nazivom do prevedbe naziva v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
Generalni sekretarji ministrstev nadaljujejo z delom po določbah tega zakona.
Načelnike upravnih enot do uveljavitve zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev, imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo, v skladu z zakonom o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP in 38/99).
81. člen
Do uveljavitve zakona, ki bo uredil postopek podelitve javnega pooblastila, se za postopke javnega natečaja za pridobitev javnega pooblastila po tretjem odstavku 15. člena tega zakona smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javna naročila, o javnem razpisu.
82. člen
Ob konstituiranju pokrajin ali najkasneje dve leti po njihovem konstituiranju se teritorialna organizacija državne uprave uskladi s teritorialno organizacijo lokalne samouprave.
83. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
- zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, razen določb 23. in 24. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 30/2001),
- zakon o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US, 29/95 – ZPDF in 80/99 – ZUP), razen določb o izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva (določbe od 83. do 98. člena).
Z zaprisego ministrov po prvih parlamentarnih volitvah od uveljavitve tega zakona preneha veljati 25.c člen zakona o vladi; s tem dnem se začnejo uporabljati določbe 17. člena tega zakona.
84. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP)
Veljaven predpis
Datum sprejetja27.12.2021Datum začetka veljavnosti30.12.2021
Datum objave29.12.2021Datum konca veljavnosti
PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se zaradi preprečevanja širjenja, omilitve, obvladovanja, okrevanja in odprave posledic COVID-19 spreminjajo in dopolnjujejo določbe naslednjih zakonov:
1. Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10),
2. Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ in 167/21 – odl. US),
3. Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 112/21 in 189/21),
4. Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20, 15/21 – ZDUOP, 82/21 – ZNB-C in 112/21 – ZNUPZ),
5. Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP in 112/21 – ZIUPGT),
6. Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 – ZDUOP),
7. Zakona o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18 in 196/21 – ZDOsk),
8. Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20),
9. Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 112/21 – ZNUPZ),
10. Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ in 196/21 – ZDOsk),
11. Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21 in 187/21 – ZIPRS2223),
12. Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21),
13. Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B in 61/20 – ZDLGPE).
(2) S tem zakonom se zaradi preprečevanja širjenja, omilitve, obvladovanja, okrevanja in odprave posledic COVID-19 odstopa od določb naslednjih zakonov:
1. Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19 in 196/21 – ZDOsk),
2. Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A in 202/21 – odl. US),
3. Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21 in 178/21 – odl. US),
4. Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 in 66/19),
5. Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 112/21 – ZNUPZ),
6. Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 – ZDUOP),
7. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18 in 200/20 – ZOOMTVI),
8. Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US),
9. Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21),
10. Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo),
11. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18),
12. Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ in 196/21 – ZDOsk),
13. Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21 in 187/21 – ZIPRS2223),
14. Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21),
15. Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19 in 189/20 – ZFRO),
16. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19 in 189/20 – ZFRO),
17. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19).
(3) S tem zakonom se zaradi preprečevanja širjenja, omilitve, obvladovanja, okrevanja in odprave posledic COVID-19 določajo začasni ukrepi na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, gospodarstva, dodeljevanja finančnih spodbud in likvidnostnih sredstev ter zaščite, reševanja in pomoči.
DRUGI DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja
2. člen
V Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10) se v 76. členu četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Pravnomočna odločba, s katero je bil prosilcu priznan status repatriirane osebe ali pravica do repatriacije v Republiko Slovenijo kot ožjemu družinskemu članu osebe slovenskega rodu, ki je pridobil status repatriirane osebe, velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.«.
2. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19
3. člen
V Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ in 167/21 – odl. US) se v 55. členu v četrtem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko vsem delodajalcem v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe.«.
V dvanajstem odstavku se besedilo »31. decembra 2021« nadomesti z besedilom »30. junija 2022«.
4. člen
V 83. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Vlada lahko ukrepe iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
5. člen
104. člen se spremeni tako, da se glasi:
»104. člen
(vzgojno-izobraževalno delo na daljavo)
(1) Vzgojno-izobraževalno delo (pouk in druge oblike organiziranega dela) z učenci, dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih v osnovnih šolah, glasbenih šolah, srednjih šolah, višjih strokovnih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih lahko, če je to nujno potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, poteka v obliki izobraževanja na daljavo v primeru:
1. začasne omejitve ali prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja,
2. epidemiološkim ukrepom prilagojene organizacije izobraževalnega dela (izmenski pouk …),
3. epidemioloških razmer v določenem vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerem kljub izvajanju vseh predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 ni mogoče zagotoviti varnega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v prostorih zavoda,
4. ugotovitve pristojnega inšpektorata, da zavod ne izpolnjuje predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19, ali
5. napotitve posameznih učencev, dijakov ali oddelkov v karanteno.
(2) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 1. točke prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za izobraževanje, s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena sprejme predstojnik vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) za največ deset delovnih dni in odločitev objavi na spletni strani vzgojno-izobraževalnega zavoda ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje.
(4) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 3. točke prvega odstavka tega člena sprejme ravnatelj po predhodnem mnenju NIJZ o epidemioloških razmerah v tem zavodu, in odločitev objavi na spletni strani vzgojno-izobraževalnega zavoda ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Ravnatelj vsaj vsakih deset dni pri NIJZ preveri, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje izobraževanja na daljavo in o ugotovitvah obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje.
(5) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 4. točke prvega odstavka tega člena sprejme z odločbo, izdano v postopku inšpekcijskega nadzora, inšpektor, pristojen za šolstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.
(6) Izobraževanje na daljavo se izvaja skladno s smernicami, ki jih pripravi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Z izvajanjem izobraževanja na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni s predmetnikom in učnimi načrti ali študijskimi programi.«.
6. člen
V 108. členu se v naslovu in prvem odstavku za besedilom »študijsko leto 2021/2022« doda besedilo »in 2022/2023«.
3. Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva
7. člen
V Zakonu o nujnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 112/21 in 189/21) se v 29. členu v prvem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Vlogo se v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. marca 2022.«.
8. člen
V 32. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31. marca 2022.«.
9. člen
Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ukrepi od 25. do 35. člena tega zakona veljajo od 1. julija 2021 do 31. marca 2022. Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok ali ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej podaljša s sklepom za obdobje največ treh mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
10. člen
V 38. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Število storitev za izvedbo nacionalnega razpisa se določi na podlagi števila čakajočih pacientov, ki so na dan objave nacionalnega razpisa uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje. Zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka se opravijo pacientom, ki so na dan izdaje sklepa o izbiri izvajalcev iz osmega odstavka 40. člena tega zakona uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če ministrstvo, pristojno za zdravje, ugotovi, da je število opravljenih storitev manjše, kot je bilo razpisanih storitev iz prejšnjega odstavka, se lahko storitve iz tretjega odstavka tega člena opravijo tudi pacientom, ki so po šestih mesecih in devetih mesecih od izdaje sklepa iz osmega odstavka iz 40. člena tega zakona še vedno uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje, pri čemer se smiselno upoštevajo pravila postopka izvedbe nacionalnega razpisa iz 40. člena tega zakona.«.
Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
4. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19
11. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20, 15/21 – ZDUOP, 82/21 – ZNB-C in 112/21 – ZNUPZ) se v 31. členu v drugem odstavku besedilo »povrnitev stroškov v zvezi z nakupom zdravil za zdravljenje COVID-19 izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki jim je minister, pristojen za zdravje, izdal pooblastilo za nakup teh zdravil« nadomesti z besedilom »nabavo zdravil za profilakso in zdravljenje COVID-19, ki jih v imenu Republike Slovenije nabavi ministrstvo, pristojno za zdravje, ali pravna oseba javnega prava, ki jo za to pooblasti minister, pristojen za zdravje, v okviru Skupnih javnih naročil držav članic Evropske unije ali v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, za potrebe pacientov na celotnem območju Slovenije«.
V šestem odstavku se besedilo »cepljenja proti COVID-19« nadomesti z besedilom »iz tega člena«.
12. člen
V 44. členu se v tretjem odstavku letnica »2021« nadomesti z letnico »2022«.
13. člen
V 68. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ukrepi iz tega člena veljajo do 30. junija 2022.«.
14. člen
V 98. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
15. člen
V 101. členu se v prvem odstavku besedilo »eno leto po koncu epidemije« nadomesti z besedilom »vključno 30. junija 2023«.
5. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19
16. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP in 112/21 – ZIUPGT) se v 36. členu v šestem odstavku besedilo: »(UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6)« nadomesti z besedilom »(UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Šesta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 437 z dne 24. 11. 2021, str. 1)«.
V sedmem odstavku se besedilo »31. decembra 2021« nadomesti z besedilom »30. junija 2022«.
6. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo
17. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 - ZDUOP) se v 90. členu v drugem odstavku besedilo »31. decembra 2021« nadomesti z besedilom »31. decembra 2022«.
7. Zakon o socialnem vključevanju invalidov
18. člen
V Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18 in 196/21 – ZDOsk) se v 28. členu besedilo »1. januarja 2022« nadomesti z besedilom »30. junija 2022«.
8. Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19
19. člen
V Interventnem zakonu za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20) se v 1. členu v drugem odstavku datum »31. 12. 2021« nadomesti z besedilom »31. decembra 2022«.
9. Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19
20. člen
V Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 112/21 – ZNUPZ) se besedilo 24. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ne glede na prvi odstavek 116. člena ZZUOOP se veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki jih zaradi izjemnih okoliščin in ukrepov COVID-19 ni bilo mogoče podaljšati do 31. decembra 2021 (nezmožnost udeležbe na usposabljanju), podaljša do 30. junija 2022.
(2) Ne glede na drugi odstavek 116. člena ZZUOOP se veljavnost potrdil in znakov o pravilnem delovanju naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, ki jih zaradi izjemnih okoliščin in ukrepov COVID-19 ni bilo mogoče podaljšati do 31. decembra 2021, podaljšajo do 30. junija 2022.
(3) Kot nezmožnost udeležbe na usposabljanju se šteje zdravstveno stanje v povezavi s COVID-19 ter nezmožnost usposabljanja preko spletnih aplikacij, glede česar mora imetnik izkaznice predložiti ustrezna zdravstvena dokazila (zdravniško potrdilo) oziroma izjavo.
(4) Predpisana izobraževanja oziroma usposabljanja z delovnega področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se zaradi preprečitve okužbe s COVID-19 opravljajo tudi preko elektronskih medijev oziroma spleta do 31. decembra 2022.«.
21. člen
V 31. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(8) Ukrep iz tega člena velja do 28. februarja 2022. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje treh mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
10. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva
22. člen
V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ in 196/21 – ZDOsk) se v 8. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Podatke iz Priloge 1 pod zaporedno številko NIJZ 1 do NIJZ 75, Priloge 2 in Centralnega registra podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP) iz 14.b člena tega zakona, ki se obdelujejo na podlagi tega zakona, je treba vpisati v predpisana evidenčna sredstva ob zdravstvenih pregledih in drugih zdravstvenih storitvah. Podatki iz prejšnjega stavka se posredujejo v skladu z metodološkimi navodili NIJZ.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Obliko, način, evidenčna sredstva, največji časovni zamik po zdravstvenih pregledih ali drugih zdravstvenih storitvah iz prvega odstavka tega člena za vpis in posredovanje podatkov iz prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Izvajalcu, ki ne upošteva določb prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena glede posredovanja v zbirke NIJZ 48 ali NIJZ 49 iz Priloge 1, eNapotnica in eNaročilo iz Priloge 2 ali CRPP, se lahko do izpolnitve obveznosti posredovanja podatkov zadrži plačilo zdravstvene storitve iz sredstev obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja oziroma proračuna, kot ga določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Podatke, ki omogočajo nadzor nad izpolnjevanjem določb tega odstavka, zagotavljajo izvajalci in NIJZ, sam nadzor pa izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.«.
23. člen
V 14. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Za osebe, ki nimajo dodeljene EMŠO ali ZZZS številke zavarovane osebe, se v povzetku podatkov o pacientih lahko vodijo podatki o osebnem imenu in drugi podatki, potrebni za identifikacijo osebe.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »drugega odstavka tega člena«.
Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo peti do sedmi odstavek.
24. člen
V 14.a členu se v prvem odstavku besedilo »Centralni register podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP)« nadomesti z besedo »CRPP«.
25. člen
V 14.č členu se v prvem odstavku v 3. točki za podtočko d) doda nova podtočka e), ki se glasi:
»e) podatke o tujih zavarovanih osebah, ki so prejele zdravstveno obravnavo v Republiki Sloveniji;«.
V osmem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Pacient lahko zdravstveno dokumentacijo iz tretje alineje prvega odstavka 1.a člena tega zakona posreduje prek portala za paciente ali aplikacije za paciente.«.
11. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022
26. člen
V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21 in 187/21 – ZIPRS2223) se v 32. členu v tretjem odstavku za 12. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 13. točka, ki se glasi:
»13. obveznosti iz 33. člena tega zakona.«.
27. člen
V 33. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »ustanova« dodata besedi »ter občin«.
12. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023
28. člen
V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) se v 2. členu v drugem odstavku za 36. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 37. točka, ki se glasi:
»37. »prihodki rezerve za prilagoditev na brexit« so namenska finančna podpora EU Republiki Sloveniji, ki se jo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit (Uradni list EU, L 357/1 z dne 8.10.2021, (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2021/1755) nameni za financiranje ukrepov za odpravo negativnih gospodarskih posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU.«.
29. člen
V 21. členu se v prvem odstavku za 19. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 20. točka, ki se glasi:
»20. prihodki rezerve za prilagoditev na brexit, ki se uporabijo za financiranje ukrepov iz Uredbe (EU) 2021/1755 in so namenjeni podpori podjetjem, ki jih je izstop Združenega kraljestva iz EU najhuje prizadel.«.
30. člen
Za 82. členom se doda nov 82.a člen, ki se glasi:
»82.a člen
(rok za izdajo predpisa)
Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo, najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme uredbo o izvajanju Uredbe (EU) 2021/1755, s katero predpiše sistem upravljanja, izvajanja, nadzora in poročanja za sredstva rezerve za prilagoditev na brexit, vključno z opredelitvijo upravičenih stroškov, namena, vrste, oblike, načina izvedbe ter izvajalca javnega razpisa.«
13. Zakon o javnih skladih
31. člen
V Zakonu o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B in 61/20 – ZDLGPE) se v 7. členu v drugem odstavku znesek »10.000.000 eurov« nadomesti z zneskom »2.500.000 eurov«.
TRETJI DEL ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV
1. Zakon o davku na dodano vrednost
32. člen
(1) Ne glede na 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19 in 196/21 – ZDOsk; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) so od 1. januarja 2022 do 30. junija 2022 dobave zaščitne in medicinske opreme (v nadaljnjem besedilu: blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Evropske unije, iz seznama blaga, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) in za katerega velja oprostitev uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), ob uvozu, v zvezi s Sklepom Komisije (EU) o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2022, oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
(2) Blaga, za katerega je oprostitev DDV določena v drugi alineji a) točke prejšnjega odstavka, ni dovoljeno odtujiti, dati v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabiti za druge namene, razen za namene spopadanja z izbruhom COVID-19 oziroma opravljanja zdravstvene dejavnosti, dokler DDV ni plačan. DDV v tem primeru obračuna in plača subjekt iz druge alineje a) točke prejšnjega odstavka po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi.
(3) Organi in organizacije iz b) točke prvega odstavka tega člena, ki blaga z oprostitvijo plačila DDV po tem členu ne uporabljajo za namene, za katere velja oprostitev plačila DDV na podlagi a) točke prvega odstavka tega člena, so dolžni obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane obveznost obračuna DDV po ZDDV-1.
(4) Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve plačila DDV, in se blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti oprostitve plačila DDV po tem členu, je oprostitev plačila DDV odobrena še naprej, pod pogojem, da organizacija, na katero je bilo blago preneseno, uporablja blago za namene iz a) točke prvega odstavka tega člena.
(5) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, se mora na računu sklicevati na člen tega zakona, ki določa oprostitev plačila DDV, in razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno uporabi iz a) točke prvega odstavka tega člena.
(6) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje naslednje podatke: identifikacijsko številko za namene DDV, naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, zaporedno številko, davčno številko ali identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, osebe iz b) točke prvega odstavka tega člena, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV, tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, ter vrednost, vrsto in količino blaga.
(7) Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki najpozneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec.
(8) Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo tega zakona od dobav blaga ali pridobitev blaga znotraj Evropske unije obračunal DDV za blago, ki je oproščeno plačila DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za dobave blaga, opravljene od 1. januarja 2022 dalje, vključi v obračun DDV za davčno obdobje, v katerem je popravil tak račun.
(9) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o dobavah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo iz šestega odstavka tega člena.
(10) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve tako, da je davčnemu organu omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.
(11) Vlada lahko na podlagi sklepa Komisije o podaljšanju oprostitve uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ukrep iz tega člena podaljša za obdobje veljavnosti sklepa Komisije.
2. Zakon o delovnih razmerjih
33. člen
(1) Ne glede na četrti odstavek 68. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A in 202/21 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) delodajalec pred začetkom dela delavca na domu obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o:
- podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
- podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
- morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.
(2) Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvestilo iz prejšnjega odstavka vložijo elektronsko, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo.
(3) Ukrep iz tega člena velja od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022.
34. člen
(1) Ne glede na tretji odstavek 162. člena ZDR-1 in 54. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20, 15/21 – ZDUOP, 82/21 – ZNB-C in 112/21 – ZNUPZ; v nadaljnjem besedilu: ZIUPOPDVE) ima delavec v primerih iz 54. člena ZIUPOPDVE in četrtega odstavka 162. člena ZDR-1 pravico izrabiti ves letni dopust za leto 2020, ki ni bil izrabljen v letu 2021, do 1. aprila 2022.
(2) Ne glede na tretji odstavek 162. člena ZDR-1 ima delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti letnega dopusta za leto 2021 v rokih, kot jih določa ZDR-1, niti v trajanju najmanj dveh tednov, pravico letni dopust za leto 2021 izrabiti do 31. decembra 2022.
35. člen
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in drugih zakonov glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa, lahko do umiritve epidemiološke situacije za čas, ko je država po kriterijih ECDC na temno rdečem seznam in ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu uslužbencu, ki izvaja naloge v povezavi s COVID-19 brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo.
(2) Odreditev dela preko polnega delovnega časa iz prejšnjega odstavka je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba javnemu uslužbencu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s predpisi in kolektivnimi pogodbami.
(3) Delo preko polnega delovnega časa, odrejeno na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.
(4) Delo preko polnega delovnega časa lahko s soglasjem javnega uslužbenca traja tudi dalj časa od omejitev iz prejšnjega odstavka.
(5) Skupno število ur dela preko polnega delovnega časa iz tega člena na letni ravni ne sme preseči 480 ur.
3. Zakon o nalezljivih boleznih
36. člen
(prenehal veljati)
4. Zakon o zdravilih
37. člen
(1) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek 20. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZZdr-2) lahko Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: JAZMP) začasno dovoli promet z zdravilom za profilakso ali za zdravljenje COVID-19, ki nima dovoljenja za promet, če je za to zdravilo Evropska agencija za zdravila izdala mnenje na podlagi tretjega odstavka 5. člena Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L št. 136 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/5 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, Uredbe (ES) št. 1901/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L št. 4 z dne 7. 1. 2019, str. 24), in je pristojni razširjeni strokovni kolegij, klinika ali inštitut na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti pripravil priporočila ali protokol uporabe tega zdravila.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka velja do 30. junija 2022. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
38. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 158. člena ZZdr-2 za zdravila, ki se nabavijo v okviru Skupnih javnih naročil držav članic Evropske unije ali v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) za potrebe pacientov na celotnem območju Slovenije, in zdravilo drugače ni dobavljivo, JAZMP ne določi najvišje dovoljene cene. Za ta zdravila se šteje, da je najvišja dovoljena cena enaka ceni, doseženi v teh postopkih, in velja za obdobje trajanja veljavnosti teh pogodb.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka velja do 30. junija 2022. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
5. Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19
39. člen
(1) Ne glede na 22. člen Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 112/21 – ZNUPZ) se izvajalcem bolnišnične zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži, ki so zaradi obravnave pacientov, obolelih za COVID-19, morali prilagoditi način izvajanja programa zdravstvene dejavnosti ter jim je bilo zato začasno onemogočeno izvajanje pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), iz proračuna Republike Slovenije povrnejo sredstva v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa v tekočih cenah in priznano vrednostjo programa v obdobju, za katerega uveljavljajo zahtevek, ki so jo izvajalci sporočili ZZZS v tekočih cenah (brez ločeno zaračunljivih materialov in storitev, dodatka za poseg TAVI, dodatka za robotsko asistiran kirurški poseg in dodatka k zdravljenju pacientov, obolelih za COVID-19).
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka uveljavljajo le izvajalci, ki imajo hospitalizirane paciente z glavno diagnozo COVID-19.
(3) Izvajalcem, ki niso imeli hospitaliziranih pacientov z glavno diagnozo COVID-19 in jih je ministrstvo, pristojno za zdravje, pozvalo k zagotavljanju prostih zmogljivosti za namestitev pacientov, obolelih za COVID-19, in oseb, ki so prebolele COVID-19, in se po zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi nepopolne samooskrbe ne morejo vrniti v domače okolje, v zdravstveno nego ali podaljšano bolnišnično zdravljenje oziroma so izvajali podaljšano obravnavo osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2, in rehabilitacijo po prebolelem COVID-19, v bolnišnični dejavnosti, se iz proračuna Republike Slovenije povrnejo sredstva v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa za VZD 144 306 in VZD 147 307 ter za sprejemno diagnozo Miopatija – podaljšano obravnavo osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2 v tekočih cenah in priznano vrednostjo tega programa v obdobju, za katerega uveljavljajo zahtevek, in ki so jo izvajalci sporočili ZZZS v tekočih cenah.
(4) Sredstva iz prvega in tretjega odstavka tega člena se ne upoštevajo pri končnem letnem obračunu, ki ga za pogodbene partnerje izvede ZZZS.
(5) Zahtevek za izplačilo sredstev na podlagi tega člena se vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, najpozneje do 7. februarja 2022.
(6) Ukrep iz prvega in tretjega odstavka tega člena velja od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
6. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo
40. člen
Ne glede na 20. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 – ZDUOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) se ukrepi iz 100.a do 100.h člena ZIUZEOP uporabljajo do 1. junija 2022, razen ukrepov iz tretjega odstavka 100.č člena, četrtega odstavka 100.d člena, 100.e člena, 100.f člena in drugega odstavka 100.g člena ZIUZEOP.
7. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij
41. člen
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 18. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15,11/18 in 200/20 – ZOOMTVI; v nadaljnjem besedilu: ZIKS-1) se pozivanje obsojencev, ki naj bi nastopili kazen zapora, in oseb, ki naj bi nastopile nadomestni zapor, začasno ustavi.
(2) Ukrep iz tega člena traja do 28. februarja 2022, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za tri mesece. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
42. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 82. člena ZIKS-1 lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti prekine prestajanje kazni zapora obsojencu tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2, za čas do dveh mesecev, kadar zanj ne obstajajo varnostni zadržki. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko obsojencu podaljšuje, dokler obstaja nevarnost širjenja virusa SARS-CoV-2 v zavodu.
(2) Pri presoji varnostnega zadržka se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoče odprti kazenski postopki.
(3) Zoper odločbo direktorja je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve.
(4) Obsojenec se v času trajanja prekinitve prestajanja kazni iz razloga preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 ne more prostovoljno vrniti v zavod.
(5) Ukrep iz tega člena traja do 28. februarja 2022, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za tri mesece. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
43. člen
(1) Ne glede na čas predčasnega odpusta, določen v prvem odstavku 108. člena ZIKS-1, lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, ob izpolnjevanju pogojev iz tega člena, predčasno odpusti obsojenca zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 največ šest mesecev pred iztekom kazni.
(2) Ukrep iz tega člena traja do 28. februarja 2022, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za tri mesece. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
8. Zakon o prekrških
44. člen
(1) Ne glede na tretji odstavek 19.a člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US) rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko storilec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi virusa SARS-CoV-2, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.
(2) Objektivni razlogi zaradi virusa SARS-CoV-2 iz prejšnjega odstavka so:
- nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi storilec opravljal delo v splošno korist,
- začasna prekinitev sodelovanja izvajalca sankcij s storilcem zaradi virusa SARS-CoV-2,
- nezmožnost napotitve storilca na opravljanje zdravniškega pregleda ali varstva pri delu, ki je pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,
- nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je storilec od takšne vrste prevoza odvisen, ali prihoda na delo zaradi ukrepov, povezanih z omejitvami za prehajanje državne meje, kadar storilec biva v tujini,
- nujno varstvo otroka do vključno petega razreda osnovne šole, če otrok zaradi pouka na daljavo ali nedelovanja vrtca rabi varstvo, pa ni drugega od staršev oziroma druge osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo in ki bi lahko tako varstvo zagotovila, in
- bolezen COVID-19 storilca ali storilcu odrejena karantena zaradi virusa SARS-CoV-2.
(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti sodišče. Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.
9. Kazenski zakonik
45. člen
(1) Ne glede na osmi odstavek 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21) rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko obsojenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi virusa SARS-CoV-2, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.
(2) Objektivni razlogi zaradi virusa SARS-CoV-2 iz prejšnjega odstavka so:
- nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi obsojenec opravljal delo v splošno korist,
- začasna prekinitev sodelovanja izvajalca sankcij z obsojencem zaradi virusa SARS-CoV-2,
- nezmožnost napotitve obsojenca na opravljanje zdravniškega pregleda ali varstva pri delu, ki je pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,
- nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je obsojenec od takšne vrste prevoza odvisen, ali prihoda na delo zaradi ukrepov, povezanih z omejitvami za prehajanje državne meje, kadar obsojenec biva v tujini,
- nujno varstvo otroka do vključno petega razreda osnovne šole, če otrok zaradi pouka na daljavo ali nedelovanja vrtca rabi varstvo, pa ni drugega od staršev oziroma druge osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo in ki bi lahko tako varstvo zagotovila, in
- bolezen COVID-19 obsojenca ali obsojencu odrejena karantena zaradi virusa SARS-CoV-2.
(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti sodišče. Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.
10. Zakon o kazenskem postopku
46. člen
(1) Ne glede na peti odstavek 161.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZKP), rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko osumljenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi virusa SARS-CoV-2, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.
(2) Objektivni razlogi zaradi virusa SARS-CoV-2 iz prejšnjega odstavka so:
- nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi osumljenec opravljal delo v splošno korist,
- začasna prekinitev sodelovanja izvajalca sankcij z osumljencem zaradi virusa SARS-CoV-2,
- nezmožnost napotitve osumljenca na opravljanje zdravniškega pregleda ali varstva pri delu, ki je pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,
- nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je osumljenec od takšne vrste prevoza odvisen, ali prihoda na delo zaradi ukrepov, povezanih z omejitvami za prehajanje državne meje, kadar osumljenec biva v tujini,
- nujno varstvo otroka do vključno petega razreda osnovne šole, če otrok zaradi pouka na daljavo ali nedelovanja vrtca rabi varstvo, pa ni drugega od staršev oziroma druge osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo in ki bi lahko tako varstvo zagotovila, in
- bolezen COVID-19 osumljenca ali osumljencu odrejena karantena zaradi virusa SARS-CoV-2.
(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti državnega tožilca. Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.
47. člen
(1) Ne glede na šesti odstavek 162. člena ZKP rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko osumljenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi virusa SARS-CoV-2, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.
(2) Objektivni razlogi zaradi virusa SARS-CoV-2 iz prejšnjega odstavka so:
- nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi osumljenec opravljal delo v splošno korist,
- začasna prekinitev sodelovanja izvajalca sankcij z osumljencem zaradi virusa SARS-CoV-2,
- nezmožnost napotitve osumljenca na opravljanje zdravniškega pregleda ali varstva pri delu, ki je pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,
- nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je osumljenec od takšne vrste prevoza odvisen, ali prihoda na delo zaradi ukrepov, povezanih z omejitvami za prehajanje državne meje, kadar osumljenec biva v tujini,
- nujno varstvo otroka do vključno petega razreda osnovne šole, če otrok zaradi pouka na daljavo ali nedelovanja vrtca rabi varstvo, pa ni drugega od staršev oziroma druge osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo in ki bi lahko tako varstvo zagotovila, in
- bolezen COVID-19 osumljenca ali osumljencu odrejena karantena zaradi virusa SARS-CoV-2.
(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti državnega tožilca. Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.
11. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju
48. člen
(razveljavljen)
49. člen
(1) Ne glede na določbe četrtega odstavka 23. člena ZSPJS direktorjem v javnem sektorju, kot jih določa Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18, 30/18, 116/21 in 180/21), ki opravljajo delo v gasilsko reševalni dejavnosti in so vključeni v aktivnosti in izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2 ter zajezitev in obvladovanje COVID-19, pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 % urne postavke osnovne plače za polovico rednega delovnega časa.
(2) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz prejšnjega odstavka ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
(3) Dodatek iz prvega odstavka tega člena pripada direktorjem za čas razglašene epidemije od 19. oktobra 2020 do 15. junija 2021.
(4) Sredstva za dodatek iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
12. Zakon o zdravstveni dejavnosti
50. člen
(prenehal veljati)
13. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022
51. člen
(1) Ne glede na 2. točko prvega odstavka 33. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21 in 187/21 – ZIPRS2223; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS2122) so predplačila namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev slovenske udeležbe dovoljena do višine 30 % vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev tudi pod pogojem, da je prejemnik oseba javnega prava in je ustanovljena in deluje kot javni sklad ali javna agencija.
(2) Ne glede na šesti odstavek 33. člena ZIPRS2122 soglasje ministra, pristojnega za finance, za predplačilo nad 100.000 eurov, za namene iz 2. točke prvega odstavka 33. člena ZIPRS2122 ni potrebno, kadar je prejemnik sredstev občina.
14. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023
52. člen
Ne glede na 2. točko prvega odstavka 33. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) so predplačila namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev slovenske udeležbe dovoljena do višine 30 % vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev tudi pod pogojem, da je prejemnik oseba javnega prava in je ustanovljena in deluje kot javni sklad ali javna agencija.
15. Zakon o gasilstvu
53. člen
(1) Ne glede na drugi odstavek 23. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19 in 189/20 – ZFRO) pripada poklicnemu gasilcu v poklicnem jedru prostovoljne gasilske enote, ki izvaja naloge javne gasilske službe, poseben dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve v višini 65 % urne postavke osnovne plače za ure, ko je v času razglašene epidemije opravljal delo v rizičnih razmerah v letih 2020 in 2021.
(2) Dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov in se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(3) Sredstva za dodatek iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
16. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
54. člen
Ne glede na 42.a in 42.b člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19 in 189/20 – ZFRO) center za socialno delo od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 ni dolžan ves čas trajanja letnih pravic iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremljati spremembe vrste periodičnega dohodka. O spremembi vrste periodičnega dohodka, ki vpliva na spremembo odločbe in jo je sporočil upravičenec do letne pravice iz javnih sredstev, center za socialno delo na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu obvestila o spremembi.
17. Zakon o dohodnini
55. člen
Ne glede na prvi odstavek 109. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se v letno davčno osnovo za leto 2021 ne vštevajo dodatki po 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18) zaposlenih pri izvajalcih, ki izvajajo neposredno laboratorijsko diagnostiko virusa SARS-CoV-2 in so v stiku s kužninami obolelih, pri izvajalcih, ki opravljajo mrliško pregledno službo, kontrolne mrliške preglede pred upepelitvijo in avtopsije ter izvajalcih, ki opravljajo dejavnost patologije, in so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje zaradi neposrednega dela v zvezi z epidemijo COVID-19. Delodajalec do 31. januarja 2022 Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) sporoči podatke o zaposlenih, prejemnikih teh dodatkov in višini izplačanih dodatkov v letu 2021, ki se po tem členu ne vštevajo v letno davčno osnovo.
ČETRTI DEL ZAČASNI UKREPI
1. Pomoč za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje
56. člen
(pomoč za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje)
(1) Upravičenec do pomoči za nakup testov HAG za samotestiranje, ki jih proizvajalec nameni za samotestiranje in za katere je proizvajalec pridobil certifikat CE priglašenega organa s sedežem v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: hitri testi), je pravna ali fizična oseba javnega ali zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).
(2) Upravičenec je upravičen do pomoči za nakup hitrih testov v višini 92,50 eurov na delavca ali na osebo, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: delavec) in ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19 mora samotestirati. Število zaposlenih se šteje na dan oddaje izjave iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.
(3) Kot delavec iz prejšnjega odstavka se šteje tudi posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo in je vključen v sistem zavarovanja po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, samozaposleni, ki je na dan oddaje izjave vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 189/20 – ZFRO, 51/21, 121/21, 162/21 in 196/21 – ZDOsk; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba in je na dan oddaje izjave vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2, ter kmet, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2, ter oseba, ki je vključena v obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2.
(4) Ukrep iz tega člena velja od 8. novembra 2021 do 31. januarja 2022. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša najdlje za pet mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Upravičenec lahko prejeta sredstva na podlagi tega člena uporabi izključno za nakup hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo samotestiranje delavcev.
57. člen
(izplačilo)
(1) Za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, da je upravičenec iz prejšnjega člena in da namenja sredstva za nakup hitrih testov za delavce, ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19 morajo samotestirati. V izjavi navede tudi število delavcev, za katere uveljavlja pomoč za nakup hitrih testov.
(2) Upravičenec mora predložiti izjavo najpozneje do 15. februarja 2022. V primeru podaljšanja ukrepa v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, mora upravičenec predložiti izjavo najpozneje v 15 dneh po izteku podaljšanega roka.
(3) FURS izplača pomoč v enkratnem znesku najpozneje do 31. marca 2022. V primeru podaljšanja ukrepa v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, FURS izplača pomoč v enkratnem znesku najpozneje v 30 dneh po prejemu izjave iz drugega stavka prejšnjega odstavka.
58. člen
(zagotavljanje sredstev za nakup hitrih testov)
Sredstva za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
59. člen
(vračilo pomoči za nakup hitrih testov)
(1) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za nakup hitrih testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za nakup hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe o vračilu zneska prejete pomoči, ki jo izda FURS.
(2) Če organ iz 60. člena tega zakona naknadno ugotovi, da upravičenec ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pomoči za nakup hitrih testov ali sredstev ni namensko porabil, izda odločbo o vračilu zneska prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
60. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem 56. člena tega zakona izvaja proračunska inšpekcija v Uradu Republike Slovenije za nadzor proračuna, skladno s pravili inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem porabe sredstev iz državnega proračuna.
61. člen
(kazenske določbe)
(1) Z globo v višini 4.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v izjavi iz prvega odstavka 57. člena tega zakona navaja neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke ali nenamensko porabi sredstva iz tega poglavja.
(2) Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Za prekrške iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem členom.
2. Bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma
62. člen
(bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma)
(1) S tem zakonom se ureja bon z namenom odprave posledic širjenja COVID-19 v turizmu za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma (v nadaljnjem besedilu: bon).
(2) Upravičenec do bona je oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13. marca 2020 (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), ki je:
- bila v letu 2020 polnoletna oseba oziroma oseba, ki je v letu 2020 dopolnila 18 let (v nadaljnjem besedilu: polnoletni upravičenec), in do vključno 31. decembra 2021 ni delno ali v celoti unovčila bona iz 35. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP in 112/21 – ZIUPGT; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE),
- oseba, ki ne izpolnjuje starostnega pogoja, izpolnjuje pa pogoj glede stalnega bivališča (v nadaljnjem besedilu: mladoletni upravičenec), in do vključno 31. decembra 2021 ni delno ali v celoti unovčila bona iz 35. člena ZIUOOPE.
(3) Polnoletni upravičenec iz prejšnjega odstavka je upravičen do bona v višini 200 eurov, zmanjšanega za vrednost unovčenega bona iz 35. člena ZIUOOPE. Mladoletni upravičenec iz prejšnjega odstavka je upravičen do bona v višini 50 eurov, zmanjšanega za vrednost unovčenega bona iz 35. člena ZIUOOPE.
(4) Bon, ki se glasi na mladoletnega upravičenca, unovčijo zanj starši oziroma zakoniti zastopnik ali druga oseba, h kateri je mladoletni upravičenec z odločbo pristojnega organa zaupan v varstvo in vzgojo in za mladoletnega upravičenca dejansko skrbi (npr. rejnik, odgovorna oseba zavoda, kamor je mladoletni upravičenec nameščen). Bon se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz enajstega odstavka tega člena.
(5) Bon, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, unovči zanj skrbnik. Bon se unovči na podlagi izjave skrbnika, ki je določena z uredbo iz enajstega odstavka tega člena.
(6) Bon je prenosljiv med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Bon je prenosljiv le na osebo, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in se ne deduje. Bon je prenosljiv in se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz enajstega odstavka tega člena.
(7) Ponudnik na področju turizma (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), pri kateremu se bon unovči, je za potrebe tega člena poslovni subjekt, ki je na dan unovčenja bona:
- vpisan v Poslovni register Slovenije in
- vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata in
- opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Priloga II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008:
- 55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
- 55.201 – Počitniški domovi in letovišča,
- 55.202 – Turistične kmetije s sobami,
- 55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom,
- 55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča,
- 55.209 – Druge nastanitve za krajši čas,
- 55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.
(8) Bon se glasi na upravičenca in se unovči od 1. januarja 2022 do 30. junija 2022. Bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS. Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi unovčenih bonov se izvede najpozneje v 30 dneh.
(9) Bon se unovči za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom (v nadaljnjem besedilu: storitev). V primeru plačila storitve z bonom, ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi.
(10) Če upravičenec bona ne unovči za storitev iz prejšnjega odstavka do 30. junija 2022, ne more zahtevati izplačila bona v denarju od Republike Slovenije.
(11) Ponudnik storitve od FURS prejme sredstva v višini unovčenega bona. Ponudnik storitve prejme sredstva na podlagi predložene pisne potrditve upravičenca in kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista. Ponudnik storitve mora hraniti predložene pisne potrditve upravičenca, kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista in vse izjave, ki so opredeljene v uredbi Vlade, še dve leti od dneva unovčitve bona. Način unovčitve bona preko informacijskega sistema FURS, povračila sredstev s strani FURS in način vodenja evidence bonov iz sedemnajstega odstavka tega člena predpiše Vlada z uredbo v treh dneh po uveljavitvi tega zakona.
(12) Sredstva za izplačilo bona zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(13) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od bona ne plača dohodnina.
(14) Bon se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.
(15) Podatke o upravičencu do bona iz drugega odstavka tega člena FURS pridobi iz Centralnega registra prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: CRP), ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: MNZ):
- ime in priimek,
- EMŠO,
- datum in kraj rojstva,
- spol,
- državljanstvo,
- naslov stalnega prebivališča.
FURS upravičencu do bona, ki še nima dodeljene davčne številke, davčno številko dodeli po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz CRP. MNZ podatke iz CRP posreduje FURS v petih dneh po uveljavitvi tega zakona.
(16) Za namen izvajanja tega člena FURS pridobi podatke iz sistema eTurizem AJPES, ki vključuje podatke iz registra nastanitvenih obratov in podatke iz knjige gostov, ki jih na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča, v sistem eTurizem AJPES posreduje ponudnik storitev, in sicer:
- zaporedno številko prijave gosta,
- podatke o gostu: ime in priimek gosta, datum rojstva gosta ter številko in vrsto identifikacijskega dokumenta gosta,
- datum prihoda in odhoda gosta,
- podatke o ponudniku storitev: naziv ponudnika storitev, matično številko ponudnika storitev, ter naslov oziroma sedež in poslovni naslov ponudnika storitev,
- podatke o nastanitvenem obratu: naziv, naslov ter identifikacijsko številko nastanitvenega obrata iz registra nastanitvenih obratov na dan unovčenja bona.
Podatke iz zgoraj naštetih alinej AJPES zagotavlja FURS za goste, prijavljene v sistem eTurizem AJPES z datumom prihoda gosta od dneva uveljavitve tega zakona do 30. junija 2022. AJPES začne posredovati podatke v sedmih dneh po uveljavitvi tega zakona. AJPES podatke zagotavlja FURS z neposrednim prevzemom podatkov.
(17) FURS za namen unovčitve bona in povračila sredstev v skladu s tem členom pridobi osebne podatke, navedene v petnajstem in šestnajstem odstavku tega člena, podatke, posredovane z vnosom ponudnika storitev v informacijski sistem FURS ter uporabi podatke iz davčnega registra. Na osnovi teh podatkov FURS vzpostavi zbirko osebnih podatkov – evidenco bonov, ki vsebuje podatke:
- o upravičencu do bona,
- podatke o ponudniku storitve ter nastanitvenemu obratu, kjer je upravičenec unovčil bon in
- podatke o izplačilu bona.
FURS vodi in upravlja evidenco bonov na podlagi predhodne povezave zbirk osebnih podatkov. Za povezovanje podatkov iz šestnajstega odstavka tega člena se uporabi številka in vrsta identifikacijskega dokumenta oziroma ime in priimek ter datum rojstva gosta – upravičenca, če upravičenec nima identifikacijskega dokumenta. Podatki se v evidenci bonov hranijo pet let, nato se izbrišejo.
(18) Nadzor nad ponudnikom storitev in upravičencem do bona iz tega člena izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. FURS Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije na zahtevo zagotavlja potrebne podatke za izvajanje nadzora:
- podatke o ponudniku storitev: matična številka ponudnika storitve in davčna številka;
- podatke o osebi, ki je vnovčila bon – upravičencu do bona: osebno ime upravičenca do bona, davčna številka;
- datum prihoda in odhoda upravičenca.
63. člen
(kazenske določbe na področju bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma)
(1) Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik storitve na področju turizma, ki je pravna oseba, če unovči bon za neopravljeno storitev ali v primeru plačila storitve z bonom za istovrstno storitev upravičencu zaračuna višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi iz devetega odstavka 62. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(5) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(6) Z globo od 400 do 1.800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(7) Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek kaznuje upravičenec do bona, če ga prenese v nasprotju s šestim odstavkom 62. člena tega zakona.
(8) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem členom.
3. Pridobitev podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost
64. člen
(1) Subjekti, ki izvajajo postopke dodeljevanja finančnih spodbud preko javnih razpisov ali javnih pozivov na podlagi zakona, ki ureja javne finance, zakona, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, ali na podlagi drugih specialnih zakonov, lahko za pripravo in izvedbo postopkov za dodeljevanje finančnih spodbud ter spremljanje odobrenih projektov pridobijo podatke, ki predstavljajo davčno tajnost v smislu zakona, ki ureja davčni postopek, in se nanašajo na potencialne oziroma dejanske prijavitelje ter prejemnike finančnih spodbud na javnih razpisih in javnih pozivih, ki so načrtovani za objavo v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2023. Podatki, ki predstavljajo davčno tajnost in so predmet dostopa po tem členu so podatki iz davčnih obračunov, ki niso javno objavljeni.
(2) Subjekti iz prejšnjega odstavka lahko pri izvajanju postopkov dodeljevanja finančnih spodbud v digitalni obliki (digitalizirani razpisi in pozivi), omejijo nabor potencialnih prijaviteljev glede na vstopne pogoje, ki so navedeni v dokumentaciji za dodelitev finančne spodbude in s tem le subjektom, ki izpolnjujejo objektivno določene osnovne vstopne pogoje, omogočijo oddajo vlog.
4. Zagotavljanje likvidnostnih sredstev za podjetja
65. člen
(namensko premoženje javnega sklada za likvidnostna sredstva za podjetja)
(1) Ko Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: javni sklad) od ustanovitelja prejme namensko premoženje za izvajanje finančnih produktov, se lahko namensko premoženje javnega sklada zmanjša, vendar največ do minimuma namenskega premoženja javnega sklada, določenega v zakonu, ki ureja delovanje javnih skladov.
(2) Ustanovitelj v pogodbi, s katero se na javni sklad prenašajo namenska sredstva za izvajanje finančnih produktov, določi upravičene namene porabe teh sredstev.
(3) Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega sklada na podlagi tega člena sprejme ustanovitelj ob sprejemu letnega poročila javnega sklada v skladu z zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov.
(4) Sredstva za izvajanje finančnih produktov v višini 10 mio eurov letno se zagotovijo v proračunih Republike Slovenije v letih 2021 in 2022.
5. Začasni ukrepi na področju socialnega varstva
66. člen
(dodatno financiranje programov v podporo družini)
(1) Programom v podporo družini iz 280. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C in 200/20 – ZOOMTVI), ki so bili izbrani na podlagi Javnega razpisa za financiranje razpisanih vsebin centrov za družine v letih 2021–2025, se iz proračuna Republike Slovenije v letu 2022 zagotovi dodatna sredstva za stroške dela in posredne stroške v višini 10 % od vrednosti programa v podporo družini, ki ga ministrstvo, pristojno za družino, financira v letu 2022.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se namenijo za dodatno izvajanje svetovanja in psihosocialne pomoči ranljivim skupinam obstoječih in novih uporabnikov, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju in drugimi psihosocialnimi stiskami kot posledica epidemije COVID-19.
(3) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko porabijo najpozneje do 31. decembra 2022.
(4) Zahtevki za izplačilo sredstev iz prvega odstavka tega člena se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za družino. Način izstavitve zahtevkov, roke izplačil in potrebna dokazila določi minister, pristojen za družino. Izvajalec programa v podporo družini ne more uveljavljati dodatnih finančnih sredstev iz prvega odstavka tega člena, če jih je za navedeni namen že prejel iz drugih virov.
67. člen
(solidarnostni dodatek za upokojence)
(1) Zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin se določi izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence.
(2) Upravičenke oziroma upravičenci (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) do solidarnostnega dodatka za upokojence so osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uživalke oziroma uživalci (v nadaljnjem besedilu: uživalci) pokojnin, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod), katerih pokojnina znaša 732 eurov ali manj.
(3) Upravičencem iz prejšnjega odstavka se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v naslednjih zneskih:
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 523 eurov, se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 300 eurov,
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 523,01 do 628 eurov, se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 230 eurov in
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 628,01 do 732 eurov, se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 130 eurov.
(4) Ob upoštevanju zneskov iz prejšnjega odstavka se solidarnostni dodatek za upokojence izplača tudi prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter jih izplačuje zavod.
(5) Do solidarnostnega dodatka so ob upoštevanju zneskov iz tretjega odstavka tega člena upravičeni tudi uživalci poklicnih pokojnin, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(6) V znesku pokojnine iz tretjega odstavka tega člena se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(7) Pri določitvi višine solidarnostnega dodatka za upokojence iz tretjega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v decembru 2021. Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v januarju 2021.
(8) Uživalcem pokojnine, ki se jim je na dan 1. januar 2021 pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačevala v sorazmernem delu ali so po podatkih FURS poleg pokojnine prejemali še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja in stalno ali začasno prebivajo v Republiki Sloveniji, se znesek tuje pokojnine upošteva v višini, kot ga je zavod pridobil za izplačilo letnega dodatka v letu 2021 za januar 2021.
(9) Solidarnostni dodatek za upokojence se izplača do konca januarja 2022.
(10) Sredstva za izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(11) Solidarnostni dodatek za uživalce poklicnih pokojnin, ob upoštevanju prejšnjega odstavka, izplačuje Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d..
(12) Solidarnostni dodatek za upokojence se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(13) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od solidarnostnega dodatka za upokojence ne plača dohodnina.
(14) Od solidarnostnega dodatka za upokojence se ne plačuje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(15) Uživalcu pokojnine iz osmega odstavka tega člena, ki dokazila o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v letu 2021 ni posredoval, se solidarnostni dodatek za upokojence ne izplača.
(16) Do solidarnostnega dodatka za upokojence iz tretjega odstavka tega člena so upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile ter imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Nadomestilo iz invalidskega zavarovanja se v teh primerih preračuna na polni delovni čas, enkratni solidarnostni dodatek pa se jim prizna ob upoštevanju preračunanega nadomestila in zneskov iz tretjega odstavka tega člena v sorazmernem delu, ki je odvisen od obsega krajšega delovnega časa, za katerega prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pri določitvi višine enkratnega solidarnostnega dodatka se upošteva višina nadomestila, ki ga je uživalec prejel za december 2021.
(17) Upokojencem z začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so na podlagi tega člena upravičeni do izplačila solidarnostnega dodatka za upokojence, bo zavod dodatek izplačal pri izplačilu pokojnine za februar.
(18) Izplačilo solidarnostnega dodatka za uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz šestnajstega odstavka tega člena izplača zavod na podlagi vložene vloge uživalca nadomestila, ki mora biti skupaj z dokazilom o odrejenem začasnem čakanju na delo oz. odsotnosti zaradi višje sile vložena pri izplačevalcu solidarnostnega dodatka najpozneje do 31. marca 2022.
68. člen
(enkratni solidarnostni dodatek za izboljšanje socialnega položaja oseb)
(1) Za izboljšanje socialnega položaja oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljene nevarnostim epidemije, se določi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka.
(2) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem členu so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso prejele solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s prejšnjim členom, katerih obdavčljivi dohodki po ZDoh-2 za leto 2021, preračunano na mesec, niso presegli zneska 591,20 eura, če so na dan uveljavitve zakona:
- dopolnile 65 let starosti in
- nosilci oziroma člani kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(3) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ministrstvu, pristojnemu za socialne zadeve, za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka, in sicer osebno ime in EMŠO te osebe. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, posreduje ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v elektronski obliki osebno ime in EMŠO oseb iz prejšnjega stavka, ki so upravičene do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka.
(4) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, zavodu za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, in sicer osebno ime, EMŠO in davčno številko te osebe. Zavod posredovane podatke upari s podatki o upravičencih do solidarnostnega dodatka za upokojence iz prejšnjega člena in ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena.
(5) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, FURS za potrebe ugotovitve upravičenosti do solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, in sicer osebno ime, EMŠO in davčno številko te osebe. FURS posredovane podatke upari s podatki o dohodkih oseb in ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena.
(6) Enkratni solidarnostni dodatek v znesku 150 eurov se izplača na podlagi vloge upravičenca iz drugega odstavka tega člena, ki se vloži na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, do 31. januarja 2022.
(7) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka se zagotovijo Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(8) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(9) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena ne plača dohodnina.
69. člen
(solidarnostni dodatek za posebej ranljive skupine)
(1) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka za druge ranljive skupine oseb po tem členu so:
- upravičenci po zakonu, ki ureja vojne veterane, ki prejemajo veteranski dodatek;
- upravičenci po zakonu, ki ureja vojne invalide, ki prejemajo invalidski ali družinski dodatek;
- upravičenci do nadomestila po 5. in 8. členu Zakona o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18 in 196/21 – ZDOsk);
- upravičenci do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, ki imajo odločbo o nezaposljivosti zaradi invalidnosti po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(2) Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka se izplača v višini 150 eurov.
(3) Enkratni solidarnostni dodatek iz prvega odstavka tega člena se izplača do 31. marca 2022.
(4) Do enkratnega solidarnostnega dodatka po prvem odstavku tega člena so upravičenci upravičeni le, če niso hkrati upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka po drugih podlagah iz tega zakona.
(5) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
6. Odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi cepljenja proti COVID-19 in uporabe ali aplikacije zdravila za zdravljenje COVID-19
70. člen
(škoda na zdravju in upravičenci do denarne odškodnine po tem zakonu)
Upravičenci, ki imajo pravico do denarne odškodnine za škodo na zdravju po tem zakonu, so:
1. oseba, katere cepljenje proti COVID-19 je opravil izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ima v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, ali oseba, ki jo je z zdravilom za zdravljenje COVID-19, ki ima začasno dovoljenje za promet, zdravil izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ima v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in ji je nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij v skladu s predpisom, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja;
2. v primeru smrti osebe iz prejšnje točke, njen zakonec oziroma partner, s katerim je ta oseba živela v zunajzakonski skupnosti, in starši pod pogojem, da je bila umrla oseba otrok do 18. leta starosti ali otrok nad 18. letom starosti, če so ga bili starši dolžni preživljati ali je z njimi živel v trajnejši življenjski skupnosti;
3. v primeru smrti osebe iz 1. točke tega člena, njeni otroci do 18. leta starosti ali otroci nad 18. letom starosti, ki jih je bila ta oseba dolžna preživljati ali so z njo živeli v trajnejši življenjski skupnosti.
71. člen
(odgovornost za škodo po tem zakonu)
Z določbami tega zakona se ne posega v pravico oseb iz prejšnjega člena do povračila škode po splošnih predpisih, zlasti pa se določbe tega zakona ne uporabljajo glede povračila škode, ki je posledica strokovne nepravilnosti pri opravljanju cepljenja ali zdravljenja COVID-19 ali neustrezne kakovosti cepiva ali zdravila za zdravljenje COVID-19 v skladu s predpisom, ki ureja zdravila.
72. člen
(višina denarne odškodnine in postopek za uveljavljanje pravice do odškodnine po tem zakonu)
(1) O načinu in postopku za uveljavljanje pravice do odškodnine po tem zakonu in višini odškodnine za upravičence iz 70.člena tega zakona se uporablja predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja, tako da:
- upravičencu iz 1. točke 70.člena tega zakona pripada odškodnina, ki je določena za osebo, ki ji je z obveznim cepljenjem nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij,
- upravičencu iz 2. točke 70.člena tega zakona pripada odškodnina, ki je določena za zakonca oziroma partnerja, s katerim je živela v zunajzakonski skupnosti, in starše,
- upravičencu iz 3. točke 70.člena tega zakona pripada odškodnina, ki je določena za otroke.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora v postopku za uveljavljanje pravice do odškodnine v skladu s tem zakonom mnenje komisije za ugotavljanje vzročne zveze iz predpisa, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja, vsebovati oceno o tem, ali je domnevna posledica cepljenja proti COVID-19 resen neželen učinek po cepljenju oziroma ali je domnevna posledica zdravljenja COVID-19 resen neželen učinek zdravljenja. Resen neželen učinek po cepljenju COVID-19 ali resen neželen učinek zdravljenja COVID-19 se ocenjuje v skladu z zakonom, ki ureja zdravila, in pravilnikom, ki ureja farmakovigilanco zdravil za uporabo v humani medicini.
(3) Vloga, ki je vložena v zvezi z domnevno posledico cepljenja proti COVID-19, ali vloga, ki je vložena v zvezi z domnevno posledico zdravljenja COVID-19, ki v skladu s prejšnjim odstavkom ni ocenjena kot resen neželen učinek po cepljenju ali kot resen neželen učinek zdravljenja, se zavrne. Zoper odločbo iz prejšnjega stavka pritožba ni dovoljena, je pa mogoč upravni spor.
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi in na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje, objavi obrazec, na katerem se vloži vloga za uveljavljanje pravice do odškodnine za škodo zaradi cepljenja proti COVID-19 ali zdravljenja COVID-19, v skladu s tem zakonom, pri čemer:
- upošteva vsebino, ki jo mora vloga vsebovati v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena, in
- določi podrobnejšo vsebino podatkov in dokumentacije za ocenjevanje resnega neželenega učinka cepljenja proti COVID-19 ali zdravljenja COVID-19 v skladu z zakonom, ki ureja zdravila, in pravilnikom, ki ureja farmakovigilanco zdravil za uporabo v humani medicini, ki se vlogi priloži.
(5) V postopku se za vlogo in odločitev glede pravice do odškodnine v skladu s tem zakonom upravna taksa ne plača.
73. člen
(izplačilo denarne odškodnine in zagotavljanje sredstev)
(1) Denarna odškodnina se upravičencu izplača v enkratnem znesku v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe.
(2) Sredstva za izplačilo denarne odškodnine se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(3) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za zdravje.
74. člen
(oprostitev dohodnine)
Od denarne odškodnine, izplačane po tem zakonu, se dohodnina ne plača.
7. Donacija ali odprodaja zdravil
75. člen
(donacija ali odprodaja zdravil)
(1) Vlada lahko donira ali odproda del zdravil, vključno s cepivi, ki se uporabljajo za preprečevanje ali zdravljenje COVID-19, drugim državam članicam Evropske unije, državam članicam schengenskega območja ali tretjim državam na podlagi izražene potrebe vlade zadevne države, če rok uporabnosti zdravila omogoča porabo pred njegovim iztekom.
(2) Za namen izvedbe donacije ali odprodaje dela zdravil, vključno s cepivi, iz prejšnjega odstavka, Vlada s sklepom pooblasti veletrgovca z zdravili za izvedbo donacije ali odprodaje. Za izvedbo donacije ali odprodaje dela zdravil, vključno s cepivi, je pristojno ministrstvo, pristojno za zdravje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se Vlada lahko odloči tudi za donacijo ali odprodajo dela zdravil, vključno s cepivi, ki se uporabljajo za preprečevanje ali zdravljenje COVID-19, in ki Republiki Sloveniji še niso dobavljena, v okviru mednarodnih humanitarnih akcij ali aktivnosti na ravni Evropske unije.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
8. Začasni ukrepi na področju dela zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
76. člen
(začasne naloge Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije)
(1) ZZZS zagotavlja zbiranje podatkov, vzpostavi kontrolo pravilnosti podatkov in posredovanje zahtevkov ministrstvu, pristojnemu za zdravje, za zdravstvene storitve, zdravila in medicinske pripomočke, namenjena preprečevanju, zamejevanju širjenja in zdravljenju COVID-19 ali zagotavljanju zadostnih zmogljivosti zdravstvenega sistema, ki jih delno ali v celoti krije proračun in vključuje tudi cepljenje proti gripi. ZZZS aktivnosti iz prejšnjega stavka izvaja tudi za storitve, ki jih izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti izven javne mreže, in za storitve, zdravila in medicinske pripomočke, do katerih so upravičene osebe brez statusa zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, kot ga določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.
(2) ZZZS aktivnosti iz prejšnjega odstavka izvaja do izteka veljavnosti posameznega ukrepa, za katerega ZZZS izvaja aktivnosti, vendar najdlje do 31.decembra 2024.
9. Začasni ukrepi na področju zaščite, reševanja in pomoči
77. člen
(dodatek za pripadnike sil za zaščito, reševanje in pomoč ter dijake in študente)
(1) Pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč, ter dijakom in študentom, ki so vključeni ali vpoklicani k opravljanju nalog pomoči pri celostni oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah in pri izvajanju mobilnega testiranja in cepljenja, pripada dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve v višini do 30 evrov dnevno, in sicer:
- 10 eurov za opravljanje nalog do 4 ure,
- 20 eurov za opravljanje nalog od 4 do 8 ur in
- 30 eurov za opravljanje nalog več kot 8 ur.
(2) Dodatek skupaj na mesečni ravni ne sme presegati 30 % višine povprečne mesečne neto plače zaposlenih v Sloveniji v preteklem koledarskem letu.
(3) Dodatek je oproščen plačila dohodnine, davkov in prispevkov in se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(4) Sredstva za dodatek iz tega člena, kakor tudi stroške nevladnih in drugih organizacij, ki koordinirajo vključevanje pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč iz prvega odstavka tega člena, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.
(5) Ukrep iz tega člena velja od 11. novembra 2021 do 30. junija 2022. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, največ za šest mesecev.
10. Začasni ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja
78. člen
(zaposlitev zaradi nujnih delovnih potreb v vzgoji in izobraževanju v času obvladovanja virusa SARS-CoV-2)
(1) Delodajalec na področju vzgoje in izobraževanja lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta. V tem primeru se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas, vendar najdlje do 31. avgusta 2022.
(2) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se na področju vzgoje in izobraževanja lahko sklene tudi s strokovnim delavcem, ki še nima opravljenega strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja, če izpolnjuje druge pogoje za zasedbo delovnega mesta v programu, ki ga izvaja vzgojno-izobraževalni zavod in za katerega je vpisan v razvid kot izvajalec javnoveljavnih programov.
(3) Na enak način lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi zasebni izvajalec socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravlja v okviru mreže javne službe.
11. Začasni ukrepi na področju izvrševanja kazenskih sankcij
79. člen
(omejitev ali zadržanje izvajanja pravic in pravnih koristi)
(1) Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma lahko ob upoštevanju priporočil NIJZ odredi, da se začasno, dokler je to nujno, da se prepreči širjenje virusa SARS-CoV-2, omejijo ali zadržijo izhodi iz zavoda zaradi odhoda na delo (52. člen ZIKS-1), koriščenja ugodnosti (77. člen ZIKS-1) ali namenskega izhoda (99. člen ZIKS-1). Bivanje obsojencev na prostem (43. člen ZIKS-1) se zagotavlja ob upoštevanju zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusne okužbe in v skladu z možnostmi zavoda.
(2) Ukrep iz tega člena traja do 28. februarja 2022, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za tri mesece. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
12. Ureditev zagotovitve sredstev za financiranje določenih ukrepov pri ZZZS
80. člen
(financiranje določenih ukrepov pri ZZZS)
(1) V letu 2022 se iz proračuna Republike Slovenije ZZZS-ju zagotovijo sredstva za financiranje:
- nadomestil med začasno zadržanostjo od dela zaradi COVID-19 za zaposlene pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalci);
- stroškov, nastalih izvajalcem zaradi obvladovanja COVID-19.
(2) Če ZZZS-ju v letu 2022 nastanejo višje obveznosti iz naslova dviga plač posameznim poklicnim skupinam v dejavnosti zdravstva, skladno z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, se sredstva za kritje teh obveznosti v letu 2022 zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.
(3) Če ZZZS ne razpolaga z lastnimi viri, lahko predloži zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Ministrstvo, pristojno za zdravje, ugotavlja upravičenost do sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena na podlagi predloženih dokazil.
(4) ZZZS izstavlja zahtevke za izplačilo sredstev iz proračuna, skupaj z dokazili, kvartalno, najpozneje do 15. dne v mesecu, ki sledi posameznemu kvartalu. Za obdobje zadnjega kvartala izstavi zahtevke za izplačilo sredstev iz proračuna Republike Slovenije, skupaj z dokazili, mesečno, najpozneje do 15. dne v mesecu, ki sledi posameznemu mesecu.
(5) ZZZS mora v enem mesecu po prejemu sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena pripraviti analizo porabe prejetih sredstev ZZZS.
(6) Ukrep velja od 1. januarja do 31. decembra 2022.
»PETI DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81. člen
(uporaba določb o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva)
Nov peti odstavek 8. člena Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva se začne uporabljati 1. februarja 2022.
82. člen
(uporaba določb o odškodninski odgovornosti)
(1) Določbe tega zakona o odškodninski odgovornosti za škodo, ki nastane osebi zaradi cepljenja proti COVID-19 ali zdravljenja z zdravilom za zdravljenje COVID-19, se uporabljajo za upravičence iz 70. člena tega zakona, tudi če je bilo cepljenje ali zdravljenje opravljeno pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Rok za vložitev vloge za pridobitev pravice do denarne odškodnine iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem uveljavitve tega zakona.
83. člen
(uporaba določb o delu preko polnega delovnega časa)
Ureditev dela preko polnega delovnega časa iz 35. člena tega zakona velja do 31. decembra 2021, Vlada pa ga lahko podaljša za največ šest mesecev.
84. člen
(rok za izdajo podzakonskih predpisov)
Minister, pristojen za zdravje, izda predpis iz spremenjenega tretjega odstavka 8. člena Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
85. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Predpisi, izdani na podlagi tega predpisaNi predpisov izdanih na podlagi tega predpisa.
Pravni akti EU prenešeni s tem predpisomNi pravnih aktov, ki so prenešeni s tem predpisom.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa kriterije za določitev pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljnjem besedilu: epidemija COVID-19), koordinacijsko skupino in način njenega delovanja, koordinacijo postopkov pridobivanja mnenj, soglasij, dovoljenj in odločitev na podlagi področnih predpisov, ter pogoje za odpravo ovir in učinkovito izvedbo pomembnih investicij.
(2) Ta zakon se uporablja za pomembne investicije, določene na podlagi tega zakona, do 31.decembra 2022.
2.člen
(namen in cilj zakona)
(1) Namen zakona je omogočiti pospešen zagon pomembnih investicij v Republiki Sloveniji v najkrajšem možnem času po koncu epidemije COVID-19, kar bo omogočilo hitrejši zagon gospodarske aktivnosti in rasti na ključnih investicijskih sektorjih slovenskega gospodarstva in s tem hitrejše okrevanje slovenskega gospodarstva.
(2) Cilj zakona je, da se s koordinacijo postopkov pridobivanja mnenj, soglasij, dovoljenj in odločitev na podlagi področnih predpisov ter ustvarjanjem pogojev za odpravo ovir in učinkovito izvedbo pomembnih investicij pospeši njihova izvedba.
II. DOLOČITEV POMEMBNIH INVESTICIJ
3.člen
(pristojnost za določitev pomembnih investicij)
(1) Vlada s sklepom na podlagi kriterijev, določenih v tem zakonu, na predlog ministra, pristojnega za okolje in prostor, določi pomembne investicije.
(2) Koordinacijska skupina iz 6. člena tega zakona določi tri prioritetne liste za potrebe odločanja v postopkih, potrebnih za izvedbo pomembnih investicij.
4.člen
(kriteriji določitve pomembnih investicij)
(1) Kriteriji za določitev pomembnih investicij so, da:
- investicije izvajajo cilje nacionalnih strateških politik in programov na področjih prometa, energetike, gospodarske razvojne infrastrukture, okolja, kmetijstva, stanovanjske gradnje, zdravstva, domske oskrbe, izgradnje varovanih stanovanj, vzgoje, izobraževanja, športa in znanosti, obrambe, javne uprave, kulture, notranjih in zunanjih zadev ter pravosodja;
- investicije izvajajo cilje strateških politik in programov evropske kohezijske politike 2014–2020 in 2021–2027 in ostalih finančnih mehanizmov Evropske unije za obdobje 2021–2027 na področjih prometa, energetike, gospodarske razvojne infrastrukture, okolja, kmetijstva, stanovanjske gradnje, zdravstva, domske oskrbe, izgradnje varovanih stanovanj, vzgoje, izobraževanja, športa in znanosti, obrambe, javne uprave, kulture, notranjih in zunanjih zadev ter pravosodja;
- je stopnja pripravljenosti investicij za izvedbo takšna, da je mogoče pričeti z izvajanjem investicij prve prioritetne liste do konca leta 2020 in druge prioritetne liste do konca leta 2021;
- investicije prve prioritetne liste izkazujejo zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo investicij do konca leta 2020 in druge prioritetne liste do konca leta 2021;
- investicije tretje prioritetne liste morajo biti umeščene v strateške dokumente posameznih ministrstev, zahtevajo pripravo državnega prostorskega načrta in katerih načrtovana predračunska vrednost je minimalno 25 milijonov eurov.
(2) Vrednost pomembne investicije mora biti nad 5 milijonov eurov.
5.člen
(predvideno zagotavljanje sredstev)
Zagotovitev finančnih sredstev iz četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena se lahko izkazuje iz različnih virov financiranja:
- zasebna sredstva,
- mednarodni mehanizmi financiranja (razvojni skladi in banke),
- proračunski skladi in namenska sredstva proračuna ter namenski skladi,
- javno finančni viri občin,
- sredstva evropske kohezijske politike in ostalih evropskih finančnih mehanizmov,
- nacionalni javno finančni viri financiranja.
III. KOORDINACIJSKA SKUPINA
6.člen
(koordinacijska skupina)
(1) Minister, pristojen za prostor, s sklepom ustanovi koordinacijsko skupino.
(2) Minister, pristojen za prostor, sprejme poslovnik za delovanje koordinacijske skupine.
7.člen
(naloge koordinacijske skupine)
(1) Naloga koordinacijske skupine je koordinacija postopkov pridobivanja mnenj, soglasij, dovoljenj in odločitev, povezanih s pomembnimi investicijami, na podlagi področnih predpisov, z namenom pospešitve izvedbe pomembnih investicij.
(2) Koordinacijska skupina prioritetne liste iz drugega odstavka 3. člena tega zakona objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
IV. UKREPI V ZVEZI Z IZVEDBO POMEMBNIH INVESTICIJ
8.člen
(javna korist)
Šteje se, da je izvedba pomembnih investicij, določenih na podlagi tega zakona, v javno korist.
9.člen
(prednostna obravnava)
(1) Izdajanje mnenj, soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo pomembnih investicij, se izvaja prednostno.
(2) Če organ v odločanje prejme več prednostnih zadev po tem zakonu, se kot prednostni kriterij uporabi:
- uvrstitev na prioritetno listo,
- kriterij zagotavljanja sredstev financiranja, in sicer po zaporednem vrstnem redu, kot so navedene alineje iz 5. člena tega zakona.
(3) Če krajevno pristojni organ ne more zagotoviti prednostne obravnave, se pristojnost odločanja lahko prenese na drug krajevno pristojen organ.
(4) Pobudo za prenos krajevne pristojnosti poda koordinacijska skupina vladi, ki odloča o prenosu pristojnosti.
10.člen
(nujne in prednostne zadeve)
Za vse sodne postopke, ki bi tekli na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu, se šteje, da gre za nujne in prednostne zadeve.
11.člen
(vodenje postopkov javnega naročanja)
(1) V postopkih javnega naročanja se uporablja Sporočilo Komisije Smernice o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU (UL C št. 271 z dne 13.8. 2019, str. 43).
(2) V postopkih javnega naročanja pomembnih investicij so vsi gradbeni izvajalci in podizvajalci v dejavnosti gradbeništva (Eurostat klasifikacija NACE, skupina F) zavezani k uporabi vsakokrat veljavne Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti z enakimi pravicami za zaposlene, kot jih imajo zaposleni pri zavezancih Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti.
»V. KONČNA DOLOČBA
12.člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)
Veljaven predpis
Datum sprejetja16.03.2022Datum začetka veljavnosti13.04.2022
Datum objave29.03.2022Datum konca veljavnosti
Vpliv na trajnostZakon o varstvu okolja (ZVO-2), sprejet leta 2022 to področje ureja na novo. Tudi nekaj podzakonskih predpisov dopolnjuje materijo, ki jo ureja zakon. Tudi pravni red Evropske unije ima zelo velik vpliv na zakonsko materijo. Vsebina zakona ureja splošna vprašanja glede ravnanja z odpadki in splošna vprašanja varstva okolja. V zakonu je urejeno tudi za trajnostni razvoj pomembno vprašanje preprečevanja onesnaževanja. In vprašanja varstva voda. Poleg vsega navedenega na področju ravnanja z odpadki zakon vsebuje tudi pomembna vprašanja nevarnih vrst odpadkov. Zakon s svojimi določbami temeljno in celovito vpliva na trajnostni razvoj.

Vpliv na ravnanje odločevalcevIzjemno zanimanje in številna vprašanja glede uporabe zakonskih določb dokazujejo, da je v praksi uporaba zelo intenzivna. Izjemen vpliv zakona na vsakodnevno prakso in odločanje glede trajnostnih izzivov potrjuje tudi analiza mnenj posameznih skupin deležnikov. Nekateri vidiki pa so ocenjeni nekoliko drugače. Deležniki se relativno malo ukvarjajo s področjem zakona. Na odločanje subjektov v praksi glede izzivov trajnostnega razvoja ima zakon relativno majhen vpliv, kot so pokazale analize.

Kakovost in krožna usmerjenost predpisaGre za sodoben zakon, ki predstavlja odlično podlago za trajnostni razvoj oziroma je primerno krožno usmerjen. Glede na obsežno ureditev v pravnem redu EU, na kateri sloni tudi slovenski zakon, je dobra podlaga za trajnostni razvoj oziroma zelo krožno usmerjen. Zakon je tako odličen odgovor na izzive trajnostnega razvoja in v podporo razvoju krožnih modelov poslovanja.
Predpisi, ki posegajo v ta predpis
Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE)
Veljaven predpis
Datum sprejetja06.07.2023Datum začetka veljavnosti03.08.2023
Datum objave19.07.2023Datum konca veljavnosti
I. POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet in namen zakona)
(1) Ta zakon z namenom doseganja podnebne nevtralnosti in ciljev na področju deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji ureja vzpostavitev prednostnih območij umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE), posebnosti prostorskega načrtovanja in dovoljevanja naprav in objektov (v nadaljnjem besedilu: naprav), ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne in vetrne energije (vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje), regulativne peskovnike, raziskovalno geotermalno koncesijo, spremljajočo energetsko dejavnost, nepotrebnost pridobivanja kulturnovarstvenega soglasja v določenih primerih, enkratno nadomestilo za občino za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, pravna razmerja v zvezi s postavitvijo fotonapetostnih naprav na nepremičnine v solastnini in etažni lastnini ter ustanovitev brezplačne služnosti ali stavbne pravice na objektih v javni lasti.
(2) S tem zakonom se zaradi doseganja namenov iz prejšnjega odstavka tudi spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O),
2. Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A in 29/23),
3. Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20 in 35/23 – odl. US),
4. Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo, 61/17 – GZ in 54/22),
5. Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17 in 44/22),
6. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 – ZDU-1O),
7. Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16),
8. Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg).
(3) S tem zakonom se zaradi doseganja namenov iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:
1. Zakona o urejanja prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O),
2. Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP),
3. Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O),
4. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 – ZDU-1O),
5. Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16),
6. Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20),
7. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21 in 18/23 – ZDU-1O),
8. Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18),
9. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22),
10. Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE).
(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije v zvezi s fotonapetostnimi napravami in vetrnimi proizvodnimi napravami delno prenašajo:
- Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193), v delu, ki se nanaša na določitev pristojnih organov v postopkih prevlade javne koristi;
- Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L št. 197 z dne 21. 7. 2001, str. 157), v delu, ki se nanaša na posebnosti presojo vplivov načrtov in programov na okolje, če gre za prostorske akte, in
- Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 26 z dne 28. 1. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2014/52/ES z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 124 z dne 25. 4. 2014, str. 1), v delu, ki se nanaša na presojo vplivov na okolje za fotonapetostne naprave.
(5) Ta zakon za izvajanje Uredbe Sveta (EU) 2022/2577 z dne 22. decembra 2022 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov (UL L 335, str. 36, z dne 29. 12. 2022, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2577/EU) določa uporabo te uredbe v že začetih postopkih priprave prostorskih aktov, dovoljenj in soglasij.
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. fotonapetostne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje;
2. obstoječe zaprto odlagališče odpadkov je obstoječe odlagališče odpadkov po zakonu, ki ureja varstvo okolja, za katero je bilo v času uveljavitve tega zakona v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov, izdano pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za zaprto odlagališče;
3. umeščanje so dejavnosti urejanja prostora, pridobivanja upravnih odločb ter postavitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav;
4. vetrne proizvodne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje; in
5. zaprto odlagališče odpadkov je obstoječe odlagališče odpadkov po zakonu, ki ureja varstvo okolja, za katero je bilo v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov, izdano pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za zaprto odlagališče.
(2) Izrazi s področja cest, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja cest.
(3) Izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja energetike.
(4) Izrazi s področja graditve objektov, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja graditve objektov.
(5) Izrazi s področja gozdov, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja gozdov.
(6) Izrazi s področja kmetijskih zemljišč, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja urejanja kmetijskih zemljišč.
(7) Izrazi s področja ohranjanja narave, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja ohranjanja narave.
(8) Izrazi s področja rudarstva, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja rudarstva.
(9) Izrazi s področja urejanja prostora, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja urejanja prostora.
(10) Izrazi s področja varstva kulturne dediščine, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(11) Izrazi s področja varstva okolja, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja varstva okolja.
(12) Izrazi s področja voda, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja voda.
(13) Izrazi s področja železniškega prometa in varnosti v železniškem prometu, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi, ki urejajo železniški promet in varnost v železniškem prometu.
3. člen
(javna korist)
Planiranje, načrtovanje, postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav ter z njimi povezane omrežne infrastrukture je v javno korist ter služi interesu javnega zdravja in javne varnosti.
4. člen
(subsidiarna uporaba zakona, ki ureja prostor)
Za vprašanja urejanja prostora, ki s tem zakonom niso urejena drugače, se uporablja zakon, ki ureja prostor.
II. POGLAVJE: OBMOČJA UMEŠČANJA NAPRAV, KI PROIZVAJAJO ELEKTRIČNO ENERGIJO Z IZRABO OVE
1. oddelek: Prednostna območja umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo OVE, določena na podlagi akcijskega programa (potencialna prednostna območja OVE)
5. člen
(akcijski program za potencialna prednostna območja OVE)
(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme tematski akcijski program za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije, v katerem določi potencialna prednostna območja za umestitev fotonapetostnih naprav in potencialna prednostna območja za umestitev vetrnih proizvodnih naprav (v nadaljnjem besedilu: potencialna prednostna območja OVE) ter usmeritve in ukrepe za njihovo prostorsko izvedbeno načrtovanje.
(2) Akcijski program iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo.
(3) V akcijskem programu iz prvega odstavka tega člena se opredelijo predlogi izvedljivih variant za umestitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav in z njimi povezane omrežne infrastrukture ter določijo usmeritve za njihovo prostorsko izvedbeno načrtovanje na državni in občinski ravni, pri čemer se vsebina akcijskega programa pripravi tako, da se lahko za fotonapetostne in vetrne proizvodne naprave, ki so prostorske ureditve državnega pomena, v čim večji meri neposredno na njegovi podlagi pripravi predlog uredbe o najustreznejši varianti.
(4) Za pripravo prvega akcijskega programa in okoljskega poročila se uporabi z novimi podatki aktualizirana v letu 2023 izdelana strokovna podlaga, ki določa potencial sonca in vetra za proizvodnjo električne energije ter analizo občutljivosti v povezavi s kriteriji ohranjanja narave, varovanja zdravja, varstva kulturne dediščine, upravljanja z vodami in drugimi pravnimi režimi. Za pripravo vsebine, ki bo podlaga za pripravo predlogov uredbe o najustreznejši varianti, pa se uporabi najboljše razpoložljive in izvedbeni ravni prostorskega načrtovanja ustrezne podatke in strokovne podlage za načrtovanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav ter njihovega priklopa na elektroenergetsko omrežje zagotovijo operaterji prenosnega in distribucijskega omrežja ter ministrstva vsako s svojega področja.
(5) Ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, na podlagi poročila o izvajanju akcijskega programa in posodabljanih strokovnih podlag iz prejšnjega odstavka najmanj vsakih šest let pripravi prenovo akcijskega programa iz prvega odstavka tega člena.
6. člen
(prostorsko izvedbeno načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena)
(1) Na potencialnih prednostnih območjih OVE, opredeljenih v akcijskem programu iz prejšnjega člena, se prednostno načrtujejo fotonapetostne in vetrne proizvodne naprave, ki so prostorske ureditve državnega pomena.
(2) Prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka se na podlagi predhodnega vrednotenja in utemeljitve možnih variant načrtujejo z uredbo o najustreznejši varianti kot državnim prostorskim izvedbenim aktom v skladu z zakonom, ki ureja prostor.
(3) Uredbo o najustreznejši varianti pripravi ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, pri čemer elektrooperaterji in ministrstva, vsako za svoje področje, najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve akcijskega programa iz prejšnjega člena zagotovijo podatke in strokovne podlage, ki so potrebni za njeno pripravo.
(4) Vlada lahko uredbe, katerih predlog se pripravi v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, sprejme tudi hkrati z akcijskim programom iz prejšnjega člena.
(5) Če se uredba o najustreznejši varianti v skladu s prejšnjim odstavkom sprejme hkrati z akcijskim programom, se strokovne podlage za pripravo te uredbe izdelajo v sklopu priprave akcijskega programa.
7. člen
(občinsko prostorsko izvedbeno načrtovanje na potencialnih prednostnih območjih OVE)
(1) Občina na potencialnih prednostnih območjih OVE, določenih v akcijskem programu iz 5. člena tega zakona, fotonapetostne in vetrne proizvodne naprave ter druge prostorske ureditve, ki so prostorske ureditve lokalnega pomena, načrtuje z občinskim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: OPN) in občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: OPPN) v obsegu in na način, da s tem niso onemogočeni načrtovanje, izvedba in uporaba fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav, ki so prostorske ureditve državnega pomena. Za načrtovanje na območjih iz prejšnjega stavka mora občina pridobiti soglasje vlade.
(2) Umestitev fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave z OPPN, s katerim se spremeni namenska raba prostora, je na potencialnih prednostnih območjih OVE iz prvega odstavka 5. člena tega zakona dopustna tudi, če v lokalnem energetskem konceptu ni predvidena, občina pa mora lokalni energetski koncept uskladiti ob njegovi prvi prenovi.
(3) V postopku priprave OPN ali OPPN, katerih vsebina se nanaša le na umeščanje fotonapetostnih ali vetrnih proizvodnih naprav na potencialnih prednostnih območjih OVE, se ne izvede celovita presoja vplivov na okolje, javnosti pa se omogoči dajanje pripomb v roku, ki ni krajši od 15 dni.
(4) Šteje se, da sta umestitev fotonapetostne naprave, ki se načrtuje na potencialnem prednostnem območju OVE iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ali na predpisanem prednostnem območju za fotonapetostne naprave iz 8. člena tega zakona, ter umestitev vetrne proizvodne naprave, ki se načrtuje na potencialnem prednostnem območju OVE iz prvega odstavka 5. člena tega zakona, skladni s cilji prostorskega razvoja občine, regionalnim prostorskim planom in občinskim prostorskim planom.
2. oddelek: Predpisana prednostna območja umeščanja fotonapetostnih naprav
8. člen
(predpisana prednostna območja umeščanja fotonapetostnih naprav)
(1) Ne glede na 5. do 7. člen tega zakona se kot predpisana prednostna območja za umeščanje fotonapetostnih naprav (v nadaljnjem besedilu: predpisana prednostna območja) štejejo:
1. strehe objektov in utrjene površine parkirišč na stavbnih zemljiščih, katerih tlorisna površina je 1.000 m2 ali več, in ki se nahajajo na poselitvenih območjih, zlasti v mestih in drugih urbanih naseljih;
2. območje cestnih zemljišč, cestnih objektov, oskrbnih postaj javnih cest in servisnih prometnih površin;
3. železniško območje, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varnost železniškega prometa;
4. območja objektov za proizvodnjo elektrike ter območje razdelilnih transformatorskih postaj in razdelilnih postaj, ki segajo največ 5 m od roba najbolj zunanjega energetskega objekta;
5. območja zaprtih odlagališč;
6. območja opuščenih in nekdanjih površinskih kopov mineralnih surovin, ki niso zalita z vodo, če postavitev teh naprav ni v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, ter
7. obstoječa neaktivna odlagališča odpadkov in opuščena odlagališča odpadkov, če postavitev teh naprav ni v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom.
(2) Na območjih iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka je fotonapetostne naprave dopustno umeščati ne glede na lokalni energetski koncept.
(3) Na območjih iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena je ne glede na določbe prostorskih izvedbenih aktov dopustna postavitev fotonapetostnih naprav, ki je skladna s podrobnejšimi pravili urejanja prostora, ki se neposredno uporabljajo pri dovoljevanju in postavitvi teh naprav.
(4) Podrobnejša pravila urejanja prostora iz prejšnjega odstavka vsebujejo:
1. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati območja ali objekti, na katere se prednostno umeščajo fotonapetostne naprave (npr. glede vrste in namembnosti območja ali objekta, lege, osončenosti, nosilnosti, ustreznosti elektroenergetskega omrežja, tehnične, tehnološke, prometno-varnostne in druge pogoje), in
2. prostorske izvedbene pogoje za postavitev fotonapetostnih naprav, ki so podlaga za dovoljevanje oziroma postavitev naprav (npr. zmogljivost naprav, tehnične pogoje za postavitev in obratovanje naprave, priključevanje na omrežje, delež zelenih površin, urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje in drugo).
(5) Vlada podrobnejša pravila urejanja prostora predpiše z uredbo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prostor, del državnega prostorskega reda.
(6) Vlada lahko ob upoštevanju vrste in stopnje razvrednotenja ter tehnologije obnovljivih virov kot predpisana prednostna območja, za katera sprejme uredbo iz prejšnjega odstavka, določi tudi druga območja, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, štejejo za razvrednotena.
9. člen
(obvezna postavitev fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah)
(1) Postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav minimalne nazivne moči ali površine je, razen kadar njihova postavitev ni izvedljiva ali dopustna ob upoštevanju vrste ali namembnosti objekta, njegove lege ali osončenosti, možnosti priklopa na elektroenergetsko omrežje, ekonomske in tehnične izvedljivosti, zahtev varovanja kulturne dediščine, interesov nacionalne varnosti, obrambe in varstva pred nesrečami, zagotavljanja varnosti v prometu, upravljanja z vodami, varstva gozdov, zagotavljanja zelenih površin ter na naravi temelječih rešitev ali zahtev s področja ohranjanja narave, obvezna v primeru:
- novogradnje utrjenega parkirišča, katerega tlorisna površina znaša 1.000 m2 ali več;
- novozgrajenih objektov, katerih tlorisna površina strehe znaša 1.000 m2 ali več;
- prizidave objekta v vertikalni smeri, kjer je tlorisna površina strehe prizidave 1.000 m2 ali več;
- prizidave objekta v horizontalni smeri, kjer je tlorisna površina strehe prizidave 1.000 m2 ali več; in
- rekonstrukcije objekta, pri kateri se posega tudi v nosilno konstrukcijo strehe, katere tlorisna površina znaša 1.000 m2 ali več.
(2) Za postavitev, obratovanje in odstranitev fotonapetostne naprave je zadolžen lastnik objekta, ki lahko svojo obveznost uresničuje tudi preko tretje osebe.
(3) Vlada v zvezi z obvezo postavitve fotonapetostnih naprav v uredbi iz petega odstavka prejšnjega člena podrobneje predpiše izjeme od obvezne postavitve fotonapetostnih naprav, ko postavitev fotonapetostnih naprav ni dopustna ali izvedljiva:
1. v povezavi z vrsto ali namembnostjo objekta,
2. v povezavi z lego ali osončenostjo objekta,
3. zaradi zagotavljanja zelenih površin ter na naravi temelječih rešitev ali
4. zaradi zahtev varovanja kulturne dediščine.
(4) Vlada v uredbi iz prejšnjega odstavka določi tudi minimalno nazivno moč ali minimalno površino tlorisne površine strehe ali parkirišča, ki jo mora pokrivati fotonapetostna naprava, pri čemer upošteva tudi morebitne omejitve zmogljivosti priklopa na omrežje.
10. člen
(dokazovanje obratovanja in izjeme od obvezne postavitve fotonapetostne naprave)
(1) Obstoj izjeme od obvezne postavitve fotonapetostne naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena lastnik objekta dokazuje:
1. z zavrnjenim dovoljenjem ali soglasjem ali negativnim mnenjem, ki ga organ, pristojen za odločanje o nameravani postavitvi fotonapetostne naprave, izda v postopkih, ki se nanašajo na varovanje interesov iz prvega odstavka prejšnjega člena, in iz katerega izhaja, da postavitev fotonapetostne naprave ni mogoča, ali
2. s strokovno podlago, ki obsega preverjanje izvedljivosti in ekonomičnosti različnih variant v idejni fazi ter vrednotenje stroškovnih in naložbenih kazalnikov ter predlogov najboljše variante (v nadaljnjem besedilu: študija izvedljivosti), iz katere izhaja, da je postavitev fotonapetostne naprave ekonomsko ali tehnično neizvedljiva.
(2) Izdelovalec študijo izvedljivosti iz 2. točke prejšnjega odstavka pripravi na podlagi dovoljenj, soglasij ali mnenj, ki jih je investitor dolžan pridobiti na podlagi predpisov s področja varstva okolja, zagotavljanja nacionalne varnosti in obrambe, varstva pred nesrečami, varnosti v prometu, varovanja kulturne dediščine, upravljanja z vodami, varstva gozdov, ohranjanja narave in priklopa na elektroenergetsko omrežje. Neizvedljivost zaradi interesa obrambe, nacionalne varnosti in varstva pred nesrečami, je mogoče dokazovati tudi z mnenjem ministrstva, pristojnega za obrambo, ki v predpisih ni predvideno. Študija izvedljivosti velja pet let od njene priprave, pred prenehanjem njene veljavnosti pa mora lastnik pridobiti novo študijo izvedljivosti, ki upošteva aktualne ekonomske kazalce, razvoj tehnike in stanje v prostoru.
(3) Ekonomski vidik študije izvedljivosti upošteva zlasti stroške postavitve in priklopa fotonapetostne naprave, vključno z višjimi stroški postavitve zaradi uresničevanja interesov iz prvega odstavka prejšnjega člena, oceno prihodka proizvodnje ali zmanjšanih stroškov za električno energijo in možnost pridobitve nepovratnih sredstev.
(4) Obratovanje fotonapetostne naprave, za katero velja obveza obratovanja iz prejšnjega člena, se dokazuje z dokazilom o odobritvi obratovanja naprave.
(5) Minister, pristojen za energijo, podrobneje predpiše vsebino, metodologijo priprave ter strokovno usposobljenost osebe, ki pripravi študijo izvedljivosti.
11. člen
(obvezna postavitev fotonapetostnih naprav na obstoječih objektih)
(1) Postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav minimalne nazivne moči ali površine je, razen kadar njihova postavitev ni izvedljiva ali dopustna ob upoštevanju vrste ali namembnosti objekta, njegove lege ali osončenosti, namere rušenja ali rekonstrukcije objekta ali zaradi kompleksnosti lastninsko-pravnih razmerij, možnosti priklopa na elektroenergetsko omrežje, ekonomske in tehnične izvedljivosti, zahtev varovanja kulturne dediščine, interesov nacionalne varnosti, obrambe in varstva pred nesrečami, zagotavljanja varnosti v prometu, upravljanja z vodami, varstva gozdov, zagotavljanja zelenih površin ter na naravi temelječih rešitev ali zahtev s področja ohranjanja narave, obvezna na:
1. strehi obstoječega objekta, katerega tlorisna površina strehe znaša 1.700 m2 ali več in
2. obstoječem utrjenem parkirišču, katerega tlorisna površina znaša 1.700 m2 ali več.
(2) Kadar je bil objekt nagrajen na javnem natečaju ali je prejel nacionalno nagrado s področja arhitekture, urbanizma ali krajinske arhitekture, mora lastnik pred postavitvijo fotonapetostne naprave pridobiti usmeritev avtorja glede njihove postavitve. Usmeritev lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa postavitve. Če avtor usmeritev ne poda v enem mesecu, se šteje, da se strinja s predlagano postavitvijo fotonapetostnih naprav.
(3) Glede postavitve, obratovanja in odstranitve fotonapetostne naprave, zavezanca za postavitev, pooblastil vlade za podrobnejšo opredelitev izjem, načina dokazovanja ekonomske in tehnične neizvedljivosti ter študije izvedljivosti se smiselno uporabljajo drugi do četrti odstavek 9. člena in 10. člen tega zakona, pri čemer v zvezi s postavitvijo fotonapetostnih naprav na obstoječe objekte vlada podrobneje predpiše tudi:
1. rok in način dokazovanja nameravanega rušenja in rekonstrukcije objekta,
2. izjemo in način dokazovanja kompleksnosti lastninsko- pravnih razmerij, ki omogočajo njihovo postavitev, in
3. rok, v katerem nastane obveza postavitve fotonapetostne naprave za obstoječe objekte in parkirišča, pri čemer upošteva zlasti vrsto in površino objektov, ekonomske kriterije in izvedljivost priklopa na omrežje, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od dveh let in ne daljši od desetih let od uveljavitve predpisa vlade.
12. člen
(seznanitev javnosti z umeščanjem naprav na predpisanih prednostnih območjih)
(1) Pri umeščanju in postavitvi naprav na območjih iz 2. do 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona investitor zagotovi, da se na spletni strani državne uprave in spletni strani občine, na območju katere je načrtovana umestitev fotonapetostnih naprav, objavi osnutek elaborata OVE za umestitev teh naprav, ki ga pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec, kot ga določajo predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: elaborat OVE). Skupaj z objavo iz prejšnjega stavka se objavi tudi poziv javnosti in občinam, na območju katerih se umestitev načrtuje, da v 30 dneh od objave na portalu državne uprave na ministrstvo, pristojno za energijo, in na elektronski naslov investitorja, podajo pripombe in predloge, ki jih imajo v zvezi z osnutkom elaborata OVE.
(2) Elaborat OVE, ki se pripravi ob upoštevanju usmeritev in podrobnejših pravil, ki jih določa uredba iz petega odstavka 8. člena tega zakona, vsebuje:
- prikaz območja posega;
- prikaz urbanistične, krajinske oziroma arhitekturne rešitve;
- gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zagotoviti v času postavitve in obratovanja, ter način priključevanja na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo; in
- rešitve in ukrepe za varstvo okolja, upravljanje z vodami, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami.
(3) Investitor zagotovi, da obrazloženo stališče do pripomb javnosti in občin, ki jih pridobi na podlagi prvega odstavka tega člena, pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec. Stališče do pripomb javnosti in občin se skupaj s končnim elaboratom OVE na zahtevo investitorja objavi na portalu državne uprave in občine, na mestu objave osnutka elaborata OVE. Dokazilo o objavi iz prejšnjega stavka se priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ali zahtevi za drugo upravno odločbo, ki jo za umestitev fotonapetostne naprave zahtevajo področni predpisi. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja ali druge upravne odločbe, ki omogoča umestitev v prostor, ki ji ni priloženo dokazilo iz prejšnjega stavka, se zavrže.
(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije ali druge dokumentacije za postavitev fotonapetostnih naprav se upoštevajo strokovne rešitve iz elaborata OVE.
3. oddelek: Druga območja umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo OVE
13. člen
(druga območja umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo OVE)
(1) Zunaj potencialnih prednostnih območij in predpisanih prednostnih območij se fotonapetostne naprave in vetrne pro- izvodne naprave načrtujejo v skladu z zakonom, ki ureja prostor.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za umestitev fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave OPPN v skladu z zakonom, ki ureja prostor, sprejme tudi, če umestitev teh naprav ni predvidena v lokalnem energetskem konceptu, če se najpozneje hkrati s sprejetjem OPPN ustrezno spremeni ali sprejme tudi lokalni energetski koncept.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je v skladu z 20. členom tega zakona dopustna postavitev fotonapetostnih naprav v območju državnega prostorskega izvedbenega akta.
III. POGLAVJE: PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN DOVOLJEVANJE
1. oddelek: Skupne določbe celovite presoje in presoje vplivov na okolje
14. člen
(uporaba drugih predpisov)
Za celovito presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti na naravo se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanje z vodami in graditev objektov, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
15. člen
(spodbujanje kakovosti spremljajočega gradiva)
(1) Za spodbujanje kakovosti spremljajočega gradiva k prostorskemu aktu in poročil o vplivih na okolje, pripravljenih v zvezi z umeščanjem fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav:
1. ministrstvo, pristojno za odločanje o celoviti presoji vplivov na okolje, in ministrstvo, pristojno za odločanje o presoji vplivov na okolje, v sodelovanju s pristojnimi organi in organizacijami vsako peto leto do 30. decembra zagotovita analizo okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje, ki sta jih prejeli v obdobju zadnjih petih koledarskih let;
2. ministrstvo, pristojno za energijo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za prostor, in nosilci urejanja prostora vsako peto leto do 30. decembra zagotovi analizo prejetih strokovnih podlag za prostorske akte, ki predvidevajo umeščanje naprav OVE v prostor, ki jih je prejelo v obdobju zadnjih petih koledarskih let.
(2) Ministrstva iz prejšnjega odstavka do 1. marca vsako šesto leto pripravijo priporočila in primere dobrih praks, namenjene večji kakovosti teh poročil in strokovnih podlag ter usklajenemu in predvidljivemu delovanju pristojnih ministrstev in organizacij v postopkih umeščanja v prostor. Priporočila in primeri dobrih praks iz prejšnjega stavka se objavijo na osrednjem spletnem mestu državne uprave, na svoji spletni strani pa jih objavi tudi Center za podpore iz zakona, ki ureja spodbujanje obnovljivih virov energije.
(3) Center za podpore iz zakona, ki ureja spodbujanje obnovljivih virov energije, pripravi splošne smernice za postopek priprave prostorskih aktov za področje energije iz fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav v skladu z zakonom, ki ureja prostor, in zakonom, ki ureja spodbujanje obnovljivih virov energije. Smernice iz prejšnjega stavka Center za podpore letno preveri in po potrebi spremeni ter dopolni najpozneje do 31. marca tekočega leta.
16. člen
(dodatne določbe o presoji sprejemljivosti planov in posegov na okolje in varovana območja)
(1) V okoljskem poročilu in poročilu o vplivih na okolje, pripravljenem na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, zakona, ki ureja vode, in zakona, ki ureja ohranjanje narave, ter v strokovnih podlagah, ki se k prostorskemu aktu pripravijo na podlagi zakona, ki ureja prostor, se navedejo informacije, ki jih je smiselno zahtevati glede na:
1. trenutno znanje in metode presoje;
2. vsebino in natančnost prostorskega akta;
3. vrsto naprave za proizvodnjo električne energije, na katero se nanašajo nameravani projekti, in
4. to, na kateri stopnji odločanja je prostorski akt, in koliko je nekatere zadeve primerneje presojati na različnih ravneh tega procesa, da se prepreči podvajanje presoje.
(2) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, sprejme usmeritve glede podatkov, monitoringa in metodologij, ki se uporabljajo za presojo posledic plana, načrta ali projekta, ki obravnava umeščanje fotonapetostne in vetrne proizvodne naprave, na cilje ohranjanja območij ter na doseganje ugodnega stanja vrst in habitatov, ki so varovani na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave.
(3) Pri oblikovanju dokumentov iz prvega odstavka tega člena se primarno izhaja iz obstoječih podatkovnih zbirk države in občine. Podatki, ki so pomembni za presojo vplivov nameravanega posega na okolje, naravo ali vode, ki jih v postopku priprave prostorskega akta ali odločanja o izdaji upravne odločbe, ki omogoča poseg v okolje ali naravo, v utemeljitev svojih argumentov predložijo in se nanje sklicujejo udeleženci postopka ali javnost, so v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, informacije javnega značaja, država in občina pa jih lahko vključita v svoje podatkovne zbirke. Dostop do podatkov postopka iz prejšnjega stavka se tudi v obdobju, ko še niso vključeni v uradne zbirke podatkov, zagotavlja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
17. člen
(pristojnost in postopki prevlade javne koristi)
(1) Ne glede na četrti in šesti odstavek 66. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP, v nadaljnjem besedilu: GZ-1) se predlog o prevladi druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave v postopkih, ki se nanašajo na postavitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav, vloži na ministrstvo, pristojno za okolje. O prevladi javne koristi odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za okolje, pod pogoji in po postopku iz predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, razen če ta zakon ali 3. člen Uredbe 2022/2577/EU ne določata drugače.
(2) Postopek prevlade javne koristi lahko ministrstvo, pristojno za okolje, ob smiselni uporabi 101.f člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljnjem besedilu: ZON) in prvega ter tretjega odstavka tega člena na predlog nosilca nameravanega posega v okolje izvede tudi v drugih postopkih, v katerih je v skladu z ZON ali GZ-1 zahtevana presoja sprejemljivosti na naravo, in sicer:
1. v primeru negativnega mnenja s področja ohranjanja narave v postopku izdaje gradbenega dovoljenja iz 54. člena GZ-1,
2. če pristojni organ v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja v skladu s 105.a členom ZON ugotovi, da bi moral izdajo naravovarstvenega soglasja zavrniti, ali
3. če pristojni organ v postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo v skladu s 104.a členom ZON ugotovi, da bi moral izdajo dovoljenja za poseg v naravo zavrniti.
(3) Če vlada sprejme odločitev o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, pristojno ministrstvo v odločbo o gradbenem dovoljenju, naravovarstvenem soglasju ali dovoljenju za poseg v naravo vključi odločitev vlade o prevladi druge javne koristi.
2. oddelek: Posebnosti postopkov prostorskega načrtovanja OVE
18. člen
(vabilo k pripravi prostorskega akta)
(1) Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko v času objave pobude za pripravo državnega prostorskega izvedbenega akta v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ali v primeru, ko je podalo izjavo iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, na svetovnem spletu in na portalu državne uprave javno objavi vabilo potencialnim investitorjem fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav z nazivno električno močjo najmanj 10 MW (v nadaljnjem besedilu: investitor), da prevzamejo vlogo naročnika izdelave prostorskega izvedbenega akta. V vabilu iz prejšnjega stavka se navedeta dokumentacija postopka, ki jo je že v začetni fazi dolžan zagotoviti investitor, ki želi v postopek vstopiti kot naročnik izdelave prostorskega akta, in rok, v katerem je to dokumentacijo treba zagotoviti.
(2) Investitor, ki se odzove na vabilo iz prejšnjega odstavka, mora v času javne objave iz prejšnjega odstavka dati zavezujočo ponudbo, v kateri je ob smiselni uporabi drugega odstavka 12. člena tega zakona predstavljen predlog prostorske ureditve in moči fotonapetostnih ali vetrnih proizvodnih naprav.
(3) Pozitiven odziv na prejeti predlog prostorske umestitve iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za energijo, pogojuje s pisno zavezo predlagatelja, da bo prispeval h kritju stroškov priprave strokovnih podlag in druge potrebne dokumentacije za pripravo prostorskega izvedbenega akta, ki je navedena v vabilu iz prvega odstavka tega člena.
(4) Pri presoji predlogov ima načrtovanje naprav z večjo nazivno električno močjo prednost pred načrtovanjem naprav z manjšo močjo, razen če večje nazivne moči ni mogoče doseči zaradi omejitev, ki jih določajo predpisi s področja varstva okolja, varovanja zdravja, upravljanja z vodami, ohranjanja narave, varstva pred požarom, varstva pred nesrečami ali varstva kulturne dediščine. Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko v vabilu iz prvega odstavka tega člena določi tudi druge kriterije za prednost pri izbiri, na primer dolžnost načrtovanja hranilnikov energije.
(5) Ministrstvo, pristojno za energijo, ob upoštevanju mnenja elektrooperaterja o pogojih in možnostih priklopa na omrežje oceni, kateri od predlogov najbolje prispeva k izpolnjevanju ciljev doseganja deleža energije iz obnovljivih virov, in s sklepom izbere osebo, ki pridobi položaj naročnika izdelave prostorskega akta. Na podlagi sklepa iz prejšnjega stavka ministrstvo, pristojno za energijo, v skladu z zakonom, ki ureja prostor, po prejemu dokumentacije, zahtevane v vabilu iz prvega odstavka tega člena, poda pobudo za pripravo prostorskega izvedbenega akta ali pobudo za nadaljevanje postopka priprave prostorskega izvedbenega akta, prekinjenega v skladu z 22. členom tega zakona. Na podlagi ocene, da prejeti predlogi ne bodo v zadovoljivi meri prispevali k izpolnjevanju ciljev doseganja deleža energije iz obnovljivih virov, sprejme ministrstvo, pristojno za energijo, sklep, da pobude za pripravo prostorskega akta ne bo podalo, oziroma sklep, da bo vladi podalo pobudo za ustavitev postopka priprave prostorskega izvedbenega akta, prekinjenega v skladu z 22. členom tega zakona.
(6) Položaja naročnika prostorskega izvedbenega akta ne more pridobiti investitor, ki odzivu na vabilo iz prvega odstavka tega člena ni pravočasno predložil dokumentacije, zahtevane v vabilu. Zagotovitev dokumentacije prostorskega načrtovanja naročniku izdelave prostorskega akta ne daje pravice ali prednostnega upravičenja do umeščanja prostorskih ureditev na območju načrtovanja.
(7) Za spodbujanje priprave prostorskih izvedbenih aktov na področju postavitve fotonapetostnih in vetrnih proizvodnih naprav lahko ministrstvo, pristojno za energijo, v javnem vabilu iz prvega odstavka tega člena določi pogoje, pod katerimi bo odkupilo dokumente, ki predstavljajo pravne, ekonomske, tehnične, okoljevarstvene ali druge pogoje ali strokovne podlage za umeščanje omenjenih naprav, ali povrnilo določen sorazmerni ali absolutni znesek priprave dokumentacije naročniku izdelave prostorskega akta, ki zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, ne uspe uresničiti svoje investicijske namere. O odkupu dokumentacije ali povračilu stroškov izdelave prostorskega izvedbenega akta skleneta ministrstvo, pristojno za energijo, in naročnik izdelave prostorskega izvedbenega akta dogovor, v katerem v skladu z razpisnimi pogoji podrobneje uredita plačilo in druge pogoje odkupa dokumentacije ali povračilo dela stroškov za izdelavo prostorskega izvedbenega akta. V primeru odkupa dokumentacije, mora biti izračun ocenjene vrednosti opredeljen v javnem vabilu.
(8) Prvi do sedmi odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vabilo potencialnim investitorjem, ki ga občina javno objavi v postopku priprave občinskega prostorskega izvedbenega akta v zvezi z načrtovanjem fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav z nazivno električno močjo 4 MW ali več, ki so prostorske ureditve lokalnega pomena.
19. člen
(soodgovornost občine za doseganje ciljev OVE)
(1) Če občina prejme pobudo investitorja za pripravo ali spremembo občinskega prostorskega izvedbenega akta, s katero se predlaga umestitev fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav z nazivno električno močjo 4 MW ali več, ki je prostorska umestitev lokalnega pomena, je pobudo dolžna obravnavati in v 150 dneh od prejema popolne pobude sprejeti sklep o pripravi prostorskega izvedbenega akta ali na spletnih straneh občine javno objaviti obrazložitev, zakaj pobude ni mogla upoštevati.
(2) Pobudi iz prejšnjega odstavka se priložita elaborat OVE ter elaborat, v katerem se na podlagi znanih prostorskih podatkov in omejitev v prostoru pobuda utemelji z vidika:
1. doseganja ciljev proizvodnje iz obnovljivih virov energije;
2. skladnosti s cilji prostorskega razvoja države in občine;
3. skladnosti z lokalnim energetskim konceptom;
4. usmeritev prostorskih strateških aktov države in občine ter
5. tega, da ne nasprotuje pravnim režimom in veljavnim državnim prostorskim izvedbenim aktom.
(3) Za pripravo elaborata OVE se uporablja drugi odstavek 12. člena tega zakona.
(4) Občina pobudo iz prvega odstavka tega člena s sklepom zavrže, če:
1. ne izpolnjuje zahtev iz drugega in tretjega odstavka tega člena ali
2. se nanaša na prostorsko ureditev državnega pomena.
(5) Občina lahko sprejem sklepa o pripravi prostorskega izvedbenega akta ali nadaljevanje postopka njegove priprave na podlagi pobude iz prvega odstavka tega člena pogojuje s tem, da pobudnik iz prvega odstavka tega člena prevzame vlogo naročnika izdelave prostorskega izvedbenega akta.
(6) Pobuda, podana v skladu s tem členom, pobudnika upravičuje le do obravnave te pobude, ni pa na njeni podlagi ali na podlagi sklepa o pripravi prostorskega izvedbenega akta upravičen do sprejema prostorskega izvedbenega akta ali do sprejema prostorskega izvedbenega akta z določeno vsebino.
20. člen
(dopustne dodatne prostorske ureditve v območju državnega prostorskega izvedbenega akta)
(1) Poleg predhodno nenačrtovanih prostorskih ureditev, ki so dopustne v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ter drugim in tretjim odstavkom tega člena, je v območju državnega prostorskega izvedbenega akta, ki je ob uveljavitvi tega zakona že v veljavi ali za katerega je bila pobuda za pripravo prostorskega izvedbenega akta že javno objavljena, dopustna tudi postavitev fotonapetostnih naprav, ki ni bila načrtovana v državnem prostorskem izvedbenem aktu, s katerim se urejajo naslednje prostorske ureditve državnega pomena:
1. prometna infrastruktura in z njo neposredno povezane ureditve ali
2. objekti in naprave za proizvodnjo električne energije ter objekti in naprave za oskrbo z električno energijo ter z njimi neposredno povezane ureditve.
(2) Postavitev fotonapetostnih naprav s sklicevanjem na prejšnji odstavek je dopustna le ob upoštevanju zakona, ki ureja prostor, glede nenačrtovanih prostorskih ureditev in ob pridobitvi upravnih odločb v skladu s predpisi, ki urejajo varnost cestnega in železniškega prometa, varstvo pred požarom, varstvo pred naravnimi nesrečami, upravljanje z vodami, ohranjanje narave, varovanje zdravja, varstvo okolja in varstvo kulturne dediščine.
(3) Postavitev fotonapetostne naprave na objektu povezane ureditve iz 2. točke prvega odstavka tega člena, ki je hkrati objekt energetske in vodne infrastrukture (npr. na visokovodnem nasipu, pregradi, kanalu ali stabilizacijskem objektu), ne sme negativno vplivati na funkcionalnost in stabilnost objektov, ki zagotavljajo poplavno varnost, ali na cilje upravljanja z vodami. Za postavitev fotonapetostne naprave na objekt iz prejšnjega stavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vode, in urejajo uporabo vodne infrastrukture za druge namene.
(4) V primerih iz prvega odstavka tega člena investitor na spletni strani državne uprave in spletni strani občine, na območju katere je načrtovana umestitev fotonapetostnih naprav, zagotovi objavo osnutka elaborata OVE za umestitve teh naprav, ki ga pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec. Za objavo osnutka elaborata OVE, za elaborat OVE, obrazloženo stališče do pripomb javnosti in zahteve glede predložitve dokazila o objavi tega stališča se uporablja 12. člen tega zakona.
21. člen
(obvezno načrtovanje fotonapetostnih naprav)
V postopkih priprave prostorskih izvedbenih aktov, s katerimi se načrtujejo državne ali lokalne ureditve iz 1. ali 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, se ob upoštevanju potenciala za proizvodnjo električne energije iz OVE, ekonomske vzdržnosti, ciljev na področju deleža energije iz obnovljivih virov in omejitev iz predpisov iz prvega odstavka prejšnjega člena hkrati s temi prostorskimi ureditvami obvezno načrtujejo tudi fotonapetostne naprave.
22. člen
(prekinitev in ustavitev postopka državnega prostorskega načrtovanja)
(1) Če naročnik izdelave prostorskega izvedbenega akta v roku, ki mu ga določi pripravljavec prostorskega izvedbenega akta, ne predloži zahtevane spremembe ali dopolnitve okoljskega poročila, strokovne podlage ali prostorskega izvedbenega akta, pripravljavec prostorskega izvedbenega akta s sklepom prekine postopek njegove priprave ter pozove ministrstvo, pristojno za energijo, da se izjasni, ali želi vstopiti v postopek kot naročnik izdelave prostorskega akta na način, da zagotovi zahtevano dokumentacijo. Rok iz prejšnjega stavka se določi ob upoštevanju zahtevnosti in kompleksnosti potrebnih dopolnitev ter se lahko na podlagi utemeljene pobude naročnika prostorskega akta podaljša.
(2) Če ministrstvo, pristojno za energijo, izjavi, da želi nadaljevati postopek, vlada ustrezno spremeni sklep o začetku postopka priprave prostorskega izvedbenega akta.
(3) Če ministrstvo, pristojno za energijo, nadaljuje postopek priprave prostorskega akta, lahko vabilo investitorjem iz 18. člena tega zakona objavi najpozneje v 30 dneh od izjave iz prejšnjega odstavka.
(4) Če ministrstvo, pristojno za energijo, ne prejme interesa za vstop v postopek ali izbrani investitor v roku, določenem v vabilu investitorjem, ne predloži zahtevane dokumentacije, vlada na pobudo ministrstva, pristojnega za energijo, s sklepom ustavi postopek priprave prostorskega akta ter, če je bil sprejet odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora, sprejme odlok o prenehanju njegove veljavnosti.
(5) Če se postopek priprave prostorskega izvedbenega akta nadaljuje v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, se lahko v postopku uporabi že obstoječa dokumentacija, ki jo je predhodni naročnik priprave prostorskega izvedbenega akta že predložil ministrstvu, pristojnemu za prostor.
23. člen
(aktivno sodelovanje pristojnih ministrstev in organizacij)
(1) Vsako od pristojnih ministrstev in organizacij, ki sodelujejo v postopku prostorskega načrtovanja in celovite presoje vplivov na okolje, določi zadostno število oseb, pristojnih za pripravo vsebine prostorskega načrtovanja OVE, ki so v njegovi pristojnosti. Člane projektne skupine v skladu z zakonom, ki ureja prostor, minister imenuje izmed pristojnih oseb iz prejšnjega stavka.
(2) Pristojna ministrstva in organizacije, ki sodelujejo v postopku celovite presoje vplivov na okolje, naročniku, pobudniku in pripravljavcu prostorskega akta ter kontaktni točki iz zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, v zadevah, ki se nanašajo na področje njihove pristojnosti, zagotavljajo pomoč in svetovanje, zlasti s:
1. potrebnimi informacijami in usmeritvami glede podanih smernic in mnenj, na zahtevo pa tudi s sodelovanjem pri izvedbi posvetovanja iz tretjega odstavka tega člena;
2. sodelovanjem na javni obravnavi in drugih načrtovanih posvetih z javnostjo ter odgovarjanjem na pripombe in stališča javnosti glede podanih smernic in mnenj ter
3. sodelovanjem pri usklajevanju interesov v primeru, ko se pojavi nasprotje javnih interesov in vlada v skladu z zakonom, ki ureja prostor, še ni začela postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov.
(3) Če so v postopku priprave občinskih prostorskih izvedbenih aktov smernice ali mnenja pristojnih ministrstev in organizacij medsebojno nasprotujoče ali nejasne, lahko občina ali naročnik prostorskega akta poda zahtevo za izvedbo posvetovanja. Ministrstvo, pristojno za energijo, na podlagi nejasnih in neusklajenih vsebin skliče posvet, v katerem opredeli pristojna ministrstva in organizacije, katerih predstavniki so se dolžni udeležiti posamičnega posvetovanja. Če se predstavnik ministrstva oziroma organizacije posveta iz prejšnjega stavka ne udeleži, se domneva, da ne vztraja pri vsebini mnenja, ki je neusklajena z mnenjem drugega ministrstva ali organizacije.
24. člen
(kratek postopek spremembe prostorskega izvedbenega akta)
V skladu s postopkom, ki je predpisan v zakonu, ki ureja prostor, za kratek postopek sprememb in dopolnitev državnega ali občinskega prostorskega izvedbenega akta (v nadaljnjem besedilu: kratek postopek), se kratek postopek izvede tudi, če se zaradi prilagoditve prostorskega akta vetrnim proizvodnim napravam, ki so dostopne na trgu, njihova najvišja dopustna višina spremeni za največ 15 odstotkov.
3. oddelek: Posebnosti celovite presoje vplivov na okolje
25. člen
(čezmejni vplivi prostorskega akta)
(1) Razen če udeleženci pri urejanju prostora izkažejo nasprotno, se šteje, da na okolje v drugi državi članici EU (v nadaljnjem besedilu tega člena: druge države) verjetno pomembnega vpliva na okolje nima prostorski izvedbeni akt, s katerim se načrtuje:
1. postavitev fotonapetostnih naprav ali
2. postavitev vetrnih proizvodnih naprav, ki se načrtuje na območju, ki je od državne meje oddaljeno 1 km ali več.
(2) Ministrstvo, pristojno za čezmejno presojo vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vključi zadevno državo v postopek celovite presoje prostorskega akta ob upoštevanju načela vzajemnosti in enakovrednosti.
(3) Ko ministrstvo prejme prostorski akt, okoljsko poročilo in mnenja pristojnih ministrstev in organizacij oziroma ko preteče rok za posredovanje mnenja iz zakona, ki ureja varstvo okolja, pozove pristojni organ druge države, na katere okolje bi lahko izvedba prostorskega akta pomembno vplivala, da se izreče, ali namerava sodelovati v postopku celovite presoje vplivov izvedbe prostorskega akta.
(4) Ministrstvo skupaj s pozivom iz prejšnjega odstavka pristojnemu organu druge države pošlje tudi ustrezne dokumente o projektu. Poziv se pošlje v slovenskem jeziku in v uradnem jeziku druge države, v uradni jezik druge države pa se prevedeta del okoljskega poročila, ki vsebuje povzetek ugotovitev, in del, ki se nanaša na čezmejne vplive na okolje, kar drugi državi omogoča izjasnitev, ali želi zaradi možnih čezmejnih vplivov sodelovati v postopku celovite presoje vplivov na okolje.
(5) Če druga država zahteva, da se ji omogoči sodelovanje v čezmejnem posvetovanju, ministrstvo od naročnika prostorskega akta zahteva, da zagotovi prevod okoljskega poročila in druge dokumentacije v postopku, ki drugi državi omogočajo, da poda pripombe glede verjetnih pomembnih čezmejnih vplivov na okolje.
(6) Če je potrebno ali če to zahteva druga država, se ministrstvo in drugi organi in organizacije, ki so v postopku predložili mnenje, ki je za drugo državo relevantno, s to državo v dogovorjenem razumnem roku posvetujejo o čezmejnih vplivih projekta na okolje in o ukrepih za njihovo preprečitev ali zmanjšanje. Za posvetovanje lahko minister, pristojen za čezmejno presojo vplivov na okolje, imenuje komisijo, ki jo na ravni Republike Slovenije poleg predstavnikov ministrstva sestavljajo tudi predstavniki naročnika prostorskega akta ter pristojnih ministrstev in organizacij, ki so v postopku celovite presoje vplivov na okolje podali mnenje o vidikih, za katere obstoji verjeten čezmejni vpliv.
26. člen
(izjeme glede izvedbe celovite presoje vplivov na okolje)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja varstvo okolja, in zakon, ki ureja prostor, se za spremembo prostorskega izvedbenega akta, za katerega je že bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje, ta ne izvede ponovno, če:
1. so za načrtovane posege za postavitev fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav določeni novi ali drugačni prostorski izvedbeni pogoji, ki sledijo zadnjemu stanju tehnike, in
2. glede na prostorski akt, ki se spreminja, niso predvideni posegi v nove dele okolja ali varovane prvine ali če gre le za manjše spremembe lokacije posamezne naprave, ki nima pomembnega neposrednega ali daljinskega vpliva na varovana območja ter se v primeru načrtovanja vetrnih proizvodnih naprav ne približujejo bivanjskim objektom in ne pomenijo spremembe njihove višine za več kot 15 odstotkov.
(2) Naročnik prostorskega akta lahko ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, zaprosi za mnenje, ali je glede na prilagoditev prostorskega akta, s katerimi se v skladu s prejšnjim odstavkom načrtuje prilagoditev naprave zadnjemu stanju tehnike, treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje.
(3) Pri presoji, ali je glede na prvi odstavek tega člena za spremembo prostorskega akta treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, upošteva vsebino in raven natančnosti že izdelanega okoljskega poročila ter izdane odločbe ali mnenja o sprejemljivosti za prostorski akt, ki se spreminja.
27. člen
(sprememba načrtovane prostorske ureditve)
(1) Če se načrtovane prostorske ureditve fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav med pripravo prostorskega izvedbenega akta spremenijo tako, da se obremenitve okolja po obsegu ali intenzivnosti zmanjšajo, naročnik prostorskega akta ustrezno prilagodi okoljsko poročilo.
(2) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, najpozneje v 30 dneh od prejema prilagojenega okoljskega poročila iz prejšnjega odstavka izda mnenje, v katerem se izjasni o okoljski sprejemljivosti prostorskega akta, pri čemer posamezno pristojno ministrstvo ali organizacijo k ponovnemu mnenju pozove le, če glede na podatke postopka ne more oceniti, ali so zmanjšani vplivi na okolje sprejemljivi.
4. oddelek: Presoja vplivov na okolje za fotonapetostne naprave
28. člen
(presoja vplivov na okolje za samostoječe fotonapetostne naprave)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja varstvo okolja, in Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2), se ob upoštevanju kumulativnih posegov in prepovedi drobljenja projektov predhodni postopek po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ne izvaja za samostoječe fotonapetostne naprave, ki se umeščajo na površini, ki ni večja od 4 ha.
(2) Pri pripravi poročila o vplivih na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, se, če so še aktualni, ob upoštevanju napredka tehnike in najboljših razpoložljivih znanj in spremenjenega stanja okolja uporabljajo tudi podatki iz okoljskega poročila, relevantnih strokovnih podlag in drugih spremljajočih gradiv prostorskega izvedbenega akta. Ti dokumenti, če še ne obstajajo v digitalni obliki in še niso dostopni prek spletnega portala, morajo biti investitorju na voljo najpozneje v osmih delovnih dneh od vložitve zahteve, v skladu zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
(3) Če se nameravani poseg nanaša na postavitev fotonapetostnih ali vetrnih proizvodnih naprav iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, velja domneva, da nameravani poseg verjetno nima pomembnega vpliva na okolje druge države članice, tudi v postopku presoje vplivov na okolje, kot ga urejata zakon, ki ureja varstvo okolja, in zakon, ki ureja graditev.
IV. POGLAVJE: REGULATIVNI PESKOVNIKI
29. člen
(regulativni peskovniki)
(1) Za preskušanje novih in naprednih tehnologij, proizvodov ali pristopov na področju proizvodnje električne energije z izrabo OVE in njenega shranjevanja, ali za drugačen način uporabe obstoječih, lahko vlada pod pogoji iz tega člena odobri odstop od posameznih določb predpisov s področja energetike, prostora, graditve, rudarstva, varstva okolja, ohranjanja narave, upravljanja z vodami, varstva kulturne dediščine ter postavitve, obratovanja in priključevanja naprav za proizvodnjo električne energije, ki onemogočajo ali otežujejo izvedbo projekta (v nadaljnjem besedilu: odobritev regulativnega peskovnika).
(2) Vlada z odločbo odobri regulativni peskovnik, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. predlagani projekt je v javno korist, saj lahko pomembno prispeva k razvoju proizvodnje električne energije z izrabo OVE ali njenega shranjevanja,
2. odobritev regulativnega peskovnika in izvedba projekta nista v nasprotju s predpisi EU in
3. če je javna korist iz 1. točke tega odstavka večja od teže posega v določbo predpisa iz prejšnjega odstavka, od katere se odstopa, pri čemer se pri presoji upoštevajo varstveni cilji, ki jih zasleduje ta določba.
(3) Regulativni peskovnik se lahko odobri za obdobje, ki omogoča preizkus novih in naprednih tehnologij, proizvodov, pristopov ali drugačnih načinov uporabe obstoječih, a najdlje za pet let.
(4) Pravna ali fizična oseba pri ministrstvu, pristojnem za energijo, vloži pobudo za začetek postopka za odobritev regulativnega peskovnika (v nadaljnjem besedilu: pobuda), ki vsebuje:
- podroben opis projekta, vključno z lokacijo, načrtovanim trajanjem in načinom financiranja,
- utemeljitev, kako posamezne določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena onemogočajo ali otežujejo izvedbo projekta in
- utemeljitev izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena.
(5) Ministrstvo, pristojno za energijo, objavi pobudo na osrednjem spletnem mestu državne uprave in omogoči javnosti dajanje pripomb v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca.
(6) Ministrstvo, pristojno za energijo, v postopku proučitve pobude pridobi mnenje ministrstev in organizacij, ki so pristojni za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področju, na katerega se nanaša predpis, ki ovira ali otežuje izvedbo projekta, o objavljeni pobudi pa obvesti tudi občino, na območju katere naj bi se projekt izvajal. V mnenju iz prejšnjega stavka se ministrstvo oziroma organizacija opredeli o vplivu projekta na varovani javni interes ter o njegovi dopustnosti z vidika predpisov EU, občina pa se opredeli o skladnosti pobude s strateškim in izvedbenimi prostorskimi akti.
(7) Če predpis iz prvega odstavka tega člena določa objavo osnutka odločbe, lahko pristojni organ osnutek odločbe, kot bi se glasila v primeru odobritve regulativnega peskovnika, objavi sočasno z objavo pobude iz petega odstavka tega člena.
(8) Če pobudnik predlaga samo odstop od določbe predpisa, ki za tek postopka izdaje odločbe zahteva pravnomočnost druge odločbe, se peti odstavek tega člena ne uporablja.
(9) Če ministrstvo, pristojno za energijo, po pridobitvi mnenj iz šestega odstavka tega člena in preučitvi pripomb javnosti oceni, da izvedba regulativnega peskovnika izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, pobudnika pozove k vložitvi vloge za odobritev regulativnega peskovnika (v nadaljnjem besedilu: vloga). Za vsebino vloge se smiselno uporablja četrti odstavek tega člena, ministrstvo, pristojno za energijo, pa lahko od vlagatelja zahteva dopolnitev vloge s podatki, za katere oceni, da so potrebni za sprejetje odločitve o odobritvi regulativnega peskovnika in za določitev pogojev za njegovo izvedbo.
(10) Vlada o vlogi iz prejšnjega odstavka odloči z odločbo, ki vsebuje zlasti:
1. opis nameravanega projekta z navedbo izvajalca in morebitnih drugih deležnikov (podizvajalcev, pogodbenih partnerjev ipd.);
2. lokacijo (navedbo parcelne številne in katastrske občine) in tehnične značilnosti projekta;
3. ključne cilje regulativnega peskovnika;
4. trajanje odobritve regulatornega peskovnika (trajanje obdobja preskušanja);
5. okvirni postopek preskušanja;
6. navedbo določbe predpisa, od katere se dopušča odstop, ter morebitne pogoje in ukrepe za čim manjše emisije, obremenitve in druge posledice izvajanja regulativnega peskovnika;
7. način zagotavljanja javnosti in transparentnosti preskušanja v okviru regulativnega peskovnika;
8. dolžnost izvajalca poročati o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo pomembneje vplivati na izvajanje regulativnega peskovnika;
9. obveznost in način poročanja (redna poročila in končno poročilo);
10. način izvajanja nadzora nad izvajanjem regulativnega peskovnika;
11. sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja regulativnega peskovnika;
12. odgovornost za morebitno škodo;
13. način prenehanja in zahteve ob prenehanju izvajanja regulativnega peskovnika (vključno z morebitno izvajalčevo obveznostjo vzpostavitve v prejšnje stanje ter zagotovitvijo informacij o doseganju ciljev in ugotovitvah regulativnega peskovnika) ter
14. način izvedbe ocene, ali so cilji regulativnega peskovnika doseženi, in način uporabe pridobljenih informacij.
(11) Organ, pristojen za izdajo odločbe na podlagi predpisov iz prvega odstavka tega člena, izda mnenje, soglasje ali dovoljenje k nameravanem posegu ob upoštevanju dopustnega odstopa od posamezne določbe predpisa, ki je določen z odločbo vlade iz prejšnjega odstavka o odobritvi regulativnega peskovnika.
(12) Če se med izvajanjem regulativnega peskovnika ugotovi, da je iz upravičenih razlogov treba podaljšati obdobje preskušanja, se lahko odločba iz desetega odstavka tega člena spremeni tako, da se podaljša za obdobje, ki je nujno potrebno za doseganje namena regulativnega peskovnika, a najdlje za dve leti. Odločba se razveljavi v primeru neizvajanja ali nepravilnega izvajanja regulativnega peskovnika.
(13) Izvajalec in morebitni drugi deležniki v regulativnem peskovniku ministrstvu, pristojnemu za energijo, ter ministrstvom in organizacijam, pristojnim za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša regulativni peskovnik, na njihovo zahtevo predložijo vse ugotovitve in podatke, ki izhajajo iz izvajanja regulativnega peskovnika. Podatki iz prejšnjega stavka so informacije javnega značaja in se vključijo v državne podatkovne zbirke.
(14) Izvajanje regulativnega peskovnika nadzoruje ministrstvo, pristojno za energijo. Pri izvajanju nadzora mu strokovno podporo zagotavljajo pristojna ministrstva in organizacije, pristojne za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša regulativni peskovnik.
(15) Prejšnji odstavek ne posega v pristojnosti inšpekcije za energijo, graditev, rudarstvo, okolje, naravo, vode, kulturno dediščino, da ob upoštevanju odločbe vlade o odobritvi regulativnega peskovnika, nadzorujejo in izrekajo ukrepe na področju, za katerega so pristojne.
V. POGLAVJE: SPODBUJANJE RAZISKOVANJA IN PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z IZRABO GEOTERMALNE ENERGIJE
30. člen
(predmet urejanja)
(1) S tem poglavjem se ureja raziskovanje in izkoriščanje geotermalne energije kot obnovljivega naravnega vira za namene spodbujanja raziskovanja in proizvodnje električne energije z izrabo geotermalne energije, ki obsega raziskovanje geotermalnega potenciala, načrtovanje, dovoljevanje in postavitev naprav, ki proizvajajo in shranjujejo električno energijo, proizvedeno z izrabo geotermalne energije (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna geotermalna koncesija).
(2) To poglavje ureja tudi opustitev in odvzem raziskovalne geotermalne koncesije in ravnanje s podatki o potencialu geotermalne energije.
31. člen
(raziskovalna geotermalna koncesija)
(1) S podelitvijo raziskovalne geotermalne koncesije se odobri izvedba projekta, ki vključuje tako raziskave potenciala geotermalne energije (v nadaljnjem besedilu: geotermalni potencial), kot tudi fazo raziskovalne proizvodnje električne energije z izrabo geotermalne energije, in sicer na način in pod pogoji iz tega poglavja.
(2) Raziskovalno geotermalno koncesijo tvorijo naslednje faze izvajanja:
1. faza raziskovanja geotermalnega potenciala,
2. pripravljalna faza (v katero spadajo priprava prostorskega izvedbenega akta, pridobivanje potrebnih dovoljenj in gradnja geotermalne elektrarne) in
3. faza raziskovalne proizvodnje električne energije.
(3) Če ni v tem poglavju določeno drugače, se za umestitev naprav za raziskovanje in raziskovalno izkoriščanje geotermalne energije za proizvodnjo in shranjevanje električne energije v okviru raziskovalne geotermalne koncesije uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo upravljanje z vodami, rudarstvo, varstvo okolja in ohranjanje narave, za raziskovalno izkoriščanje geotermalne energije pa tudi določbe predpisov s področja prostora, graditve in varstva kulturne dediščine.
32. člen
(osnovni pogoji za dopustnost podelitve raziskovalne geotermalne koncesije)
(1) Če država v povezavi z načrtovanim posegom ne razpolaga z zadovoljivimi podatki glede geotermalnega potenciala, lahko vlada na podlagi ocene ministrstva, pristojnega za energijo, da bo predlagani raziskovalni projekt pomembno prispeval k pridobitvi teh podatkov in k proizvodnji električne energije z izrabo geotermalne energije, podeli raziskovalno geotermalno koncesijo.
(2) Raziskovalna geotermalna koncesija po tem zakonu se lahko podeli, če je predvideno raziskovanje in raziskovalno izkoriščanje geotermalne energije na enega od naslednjih načinov:
1. v zaprtem sistemu z geokolektorjem oziroma geosondo, tako da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema s pomočjo v zanko povezanega cevnega sistema, montiranega v vrtino (vertikalni kolektor) ali vodoravno položenega v določeni globini pod površjem tal (horizontalni kolektor), kot nosilec za odvzem toplote pa se uporablja ustrezna tekočina, nepredušno zaprta v ta cevni sistem, ali
2. z reinjektiranjem, tako da se toplota iz geoloških plasti odvzema preko vsaj dveh vrtin, ki sta na površju medsebojno povezani, kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja naravna podzemna voda, ki se jo v eni vrtini črpa iz določene geološke strukture oziroma vodonosnika do odvzemnega mesta toplote, po odvzemu toplote iz nje pa se ta voda preko druge vrtine oziroma vrtin v celoti vrača nazaj v izvorno geološko strukturo oziroma vodonosnik. Vrtine morajo biti globoke vsaj 2.000 metrov.
(3) Glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, da se ji lahko podeli raziskovalna geotermalna koncesija, se smiselno uporablja zakon, ki ureja rudarstvo, o pogojih za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje.
33. člen
(pobuda in podelitev raziskovalne geotermalne koncesije)
(1) Pravna ali fizična oseba pri ministrstvu, pristojnem za energijo, vloži pobudo za začetek postopka za odobritev raziskovalne geotermalne koncesije (v nadaljnjem besedilu: pobuda), ki vsebuje:
1. podroben opis projekta, zlasti izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega člena,
2. dokazila, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena,
3. načrtovano lokacijo in globino raziskovalnih in pridobivalnih vrtin,
4. predvideno sanacijo po prenehanju raziskovalne geotermalne koncesije oziroma prenehanju izkoriščanja geotermalne energije,
5. znane geološke in hidrološke podatke in analize o lokaciji, ki utemeljujejo možnost proizvodnje električne energije z izrabo geotermalne energije, vključno s podatki, ki jih je pobudnik že pridobil na podlagi lastnih meritev, analiz in simulacij,
6. revidiran rudarski projekt za raziskovanje geotermalnega potenciala,
7. dokazilo o obstoju ustrezne stvarno-pravne pravice na zemljišču, na katerem bodo raziskovalne in reinjekcijske vrtine,
8. oris robnih pogojev uresničljivosti projekta proizvodnje električne energije, kot na primer temperatura, izdatnost in maksimalna količina za raziskovalno proizvodnjo potrebne podzemne vode, pričakovana oziroma potrebna vrsta kamnine in njena temperatura, poroznost kamnine (v nadaljnjem besedilu: robni pogoji) in
9. investicijski program, izdelan skladno s predpisi, ki določajo enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, s katerim se za primer izpolnitve robnih pogojev okvirno načrtuje postavitev objektov in naprav za proizvodnjo električne energije.
(2) Pobuda iz prejšnjega odstavka lahko v skladu s četrtim odstavkom 29. člena tega zakona vsebuje tudi navedbo posameznih določb predpisov, za katere vlagatelj utemelji, da onemogočajo ali otežujejo izvedbo projekta (v nadaljnjem besedilu: pobuda za raziskovalno geotermalno koncesijo z regulativnim peskovnikom).
(3) Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko od vlagatelja zahteva dopolnitev pobude s podatki, za katere oceni, da so potrebni za podelitev raziskovalne geotermalne koncesije ali raziskovalne geotermalne koncesije z regulativnim peskovnikom in za določitev pogojev za njeno izvajanje.
(4) Ministrstvo, pristojno za energijo, v dveh mesecih od prejetja pobude obvesti pobudnika o tem, ali bo začelo s postopkom odločanja o raziskovalni geotermalni koncesiji.
(5) Ministrstvo, pristojno za energijo, v postopku odločanja o pobudi pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za vode. Mnenje iz prejšnjega stavka se izda ob smiselni uporabi določb predpisov, ki urejajo upravljanje z vodami, ki se nanašajo na izdajo vodnega soglasja in pridobitev vodne pravice. Če ministrstvo, pristojno za vode, mnenja ne poda v roku dveh mesecev, ga lahko ministrstvo, pristojno za energijo, pozove, da v osmih dneh od prejema poziva poda mnenje. Če v roku iz prejšnjega stavka mnenje ni podano, lahko ministrstvo, pristojno za energijo, v zadevi imenuje izvedenca in odloči brez mnenja ministrstva, pristojnega za vode. Stroške izvedenca v celoti krije ministrstvo, pristojno za vode.
(6) Če pobuda vsebuje utemeljitev odstopa od posameznih določb predpisov iz drugega odstavka tega člena, jo ministrstvo, pristojno za energijo, objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in omogoči javnosti dajanje pripomb v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca. Za postopek s tovrstno pobudo se smiselno uporabljajo četrti do deveti odstavek 29. člena tega zakona.
(7) Raziskovalno geotermalno koncesijo vlada podeli za obdobje največ 25 let.
(8) Na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, vlada o pobudi iz prvega odstavka tega člena brez javnega razpisa odloči z odločbo, ki v primeru odobritve raziskovalne geotermalne koncesije vsebuje zlasti:
1. podatke o izvajalcu odobrene raziskovalne geotermalne koncesije,
2. opis nameravanega raziskovanja geotermalnega potenciala in proizvajanja električne energije,
3. lokacijo in tehnične značilnosti raziskovalne faze projekta ter načrtovane tehnične značilnosti raziskovalne proizvodnje električne energije,
4. ključne cilje in robne pogoje za postavitev elektrarne za raziskovalno proizvodnjo električne energije,
5. način raziskave geotermalnega potenciala, vključno z vrsto in količino snovi, ki se bo uporabljala v procesu raziskovanja in v procesu proizvodnje električne energije,
6. pogoje v zvezi z varovanjem in monitoringom podzemnih voda v raziskovalni in pripravljalni fazi raziskovalne geotermalne koncesije,
7. maksimalno količino in dolžnost vračanja načrpane podzemne vode v fazi raziskovanja geotermalnega potenciala in v fazi raziskovalne proizvodnje električne energije,
8. zaveze glede spremljanja in poročanja o odvzetih količinah podzemne vode,
9. zaveze glede reinjekcije podzemne vode,
10. zaveze glede izvajanja monitoringa podzemne vode,
11. zavezo sklenitve pogodbe o raziskovalni proizvodnji električne energije iz geotermalne energije v primeru izpolnjenih robnih pogojev raziskovalne geotermalne koncesije,
12. maksimalno skupno trajanje raziskovalne geotermalne koncesije in znotraj tega maksimalno trajanje ter možnost podaljšanja posamezne faze izvajanja,
13. dolžnost izvajalca poročati o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo pomembneje vplivati na izvajanje raziskovalne geotermalne koncesije,
14. odločitev o zagotavljanju rezerviranih sredstev za sanacijo in zavezo sanacije bodisi po raziskovalni fazi (v primeru neizpolnjenih robnih pogojev) ali po zaključku faze raziskovalne proizvodnje električne energije,
15. obveznost poročanja o izvajanju raziskav geotermalnega potenciala in o proizvodnji električne energije in ostalih s tem povezanih podatkov,
16. način izvajanja nadzora nad izvajanjem raziskovalne geotermalne koncesije in
17. sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja raziskovalne geotermalne koncesije.
(9) Z odločbo vlade iz prejšnjega odstavka se lahko ob upoštevanju 29. člena tega zakona na podlagi utemeljene pobude iz drugega odstavka tega člena odobri tudi odstop od posameznih določb predpisov, ki urejajo prostor, graditev, rudarstvo, varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanje z vodami, varstvo kulturne dediščine ter postavitev, obratovanje in priključevanje naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, pri čemer se v odločbi določijo tudi vse ostale vsebine iz desetega odstavka 29. člena tega zakona.
(10) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na raziskovalno geotermalno koncesijo, veljajo tudi za raziskovalno geotermalno koncesijo z regulativnim peskovnikom. Za izvajanje raziskovalne geotermalne koncesije z regulativnim peskovnikom se smiselno uporabljajo enajsti do petnajsti odstavek 29. člena tega zakona.
(11) Odločba o dopustitvi raziskovalne geotermalne koncesije, se lahko razveljavi v primeru:
1. neizvajanja ali nepravilnega izvajanja raziskovalne geotermalne koncesije,
2. nepričakovanih škodljivih posledic za okolje ali
3. nepričakovanih škodljivih posledic na pravice tretjih oseb.
34. člen
(namenska raba prostora)
(1) Šteje se, da se z raziskovanjem geotermalnega potenciala ne spreminja namenska raba prostora, zaradi česar je mogoče pravico do izvajanja faze raziskovanja geotermalnega potenciala pridobiti ne glede na namensko rabo in prostorske izvedbene pogoje, določene v prostorskem izvedbenem aktu.
(2) Raziskovalna proizvodnja električne energije je ne glede na predpise, ki urejajo prostor, dopustna tudi na območjih proizvodnih dejavnosti, ki so opredeljena kot površine za industrijo ali gospodarske cone.
35. člen
(faza raziskovalne proizvodnje električne energije)
(1) Izvajalec mora pred začetkom raziskovalnega izkoriščanja geotermalne energije za proizvodnjo električne energije z ministrstvom, pristojnim za energijo, ki nastopa v imenu države, skleniti pogodbo o proizvodnji električne energije z izrabo geotermalne energije, s katero stranki pogodbe uredita vsa medsebojna razmerja glede proizvodnje električne energije z izrabo geotermalne energije, zahteve glede varovanja in monitoringa podzemne vode ter sanacije območja po prenehanju izkoriščanja geotermalne energije.
(2) Izvajalec mora pred podpisom pogodbe iz prejšnjega odstavka ministrstvu predložiti:
- vse podatke, analize in projekcije, pridobljene v času raziskovanja geotermalnega potenciala,
- dokazila o ustrezni stvarni pravici za vsa zemljišča, kjer bo stala geotermalna elektrarna in bodo potekali njeni povezovalni deli ter dovozne poti,
- revidiran rudarski projekt za izkoriščanje geotermalne energije za proizvodnjo električne energije,
- tehnične in druge značilnosti proizvodnje električne energije, vključno z vrsto in količino snovi, ki se bo uporabljala v procesu proizvodnje električne energije,
- podatke o maksimalni količini črpanja vode na mesečni ravni,
- opis spremljanja stanja podzemne vode in poročanja,
- dokazilo o zagotavljanju rezerviranih sredstev za sanacijo in
- mnenje o pogojih za varstvo in monitoring podzemne vode, ki ga ministrstvo, pristojno za vode, izda ob smiselni uporabi predpisov, ki urejajo vodno soglasje, v primeru izkoriščanja geotermalne energije na način iz 2. točke drugega odstavka 32. člena tega zakona pa tudi ob smiselni uporabi predpisov, ki urejajo pridobitev vodne pravice.
(3) Ne glede na šesto alinejo prejšnjega odstavka lahko izvajalec ministrstvu, pristojnemu za energijo, predloži tudi dokazilo o tem, da mnenje ministrstva, pristojnega za vode, ni bilo izdano v roku 2 mesecev od popolne vloge. V primeru iz prejšnjega stavka ministrstvo, pristojno za energijo, pozove ministrstvo, pristojno za vode, da v osmih dneh od prejema poziva poda mnenje. Če v roku iz prejšnjega stavka mnenje ni dano, lahko ministrstvo, pristojno za energijo, v zadevi imenuje izvedenca in odloči brez mnenja. Stroške izvedenca v celoti krije ministrstvo, pristojno za vode.
(4) Ministrstvo, pristojno za energijo, pogodbe iz prvega odstavka tega člena ne podpiše in izda odločbo o prenehanju raziskovalne geotermalne koncesije, če izvajalec po zaključku raziskovanja:
1. na poziv ministrstva ne predloži vse zahtevane dokumentacije za sklenitev pogodbe iz prvega odstavka tega člena,
2. te pogodbe ne sklene v roku, katerega mu določi ministrstvo, ali
3. na podlagi negativnega mnenja ministrstva, pristojnega za vode, iz drugega odstavka tega člena, ugotovi, da bi nameravana proizvodnja električne energije iz geotermalnega vira čezmerno obremenila okolje ali onemogočila doseganje ciljev na področju upravljanja z vodami.
36. člen
(uporaba drugih predpisov)
(1) Če je za proizvodnjo električne energije iz geotermalne energije treba pridobiti vodno pravico, se šteje, da je s sklenitvijo pogodbe iz prejšnjega člena, v kateri se uredijo tudi pravice in obveznosti, povezane z rabo, varovanjem in monitoringom podzemne vode, pridobljena tudi vodna pravica za rabo podzemne vode, za pravice in obveznosti, povezane z vodno pravico, njenim odvzemom in inšpekcijskim nadzorom nad njenim izvajanjem pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravljanje z vodami, ki se nanašajo na vodno dovoljenje.
(2) Glede izdelave in revidiranja rudarskega projekta za raziskovanje in rudarskega projekta za izkoriščanje geotermalne energije za proizvodnjo električne energije, izvajanja del, povezanih z raziskavo in izkoriščanjem geotermalnega potenciala ter opustitev raziskave ali izkoriščanja, glede določitve, načina plačevanja, namenske rabe rezerviranih sredstev za sanacijo, izvedbe sanacije in zagotavljanja varnosti in zdravja ljudi pri izvajanju teh del, se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo rudarstvo.
37. člen
(omejitev ali odvzem lastninske pravice)
(1) Če je za izvajanje raziskovanja ali izkoriščanja geotermalnega potenciala za zagotovitev povezanosti vrtin ali dostopa do vrtin potrebna stvarna pravica na zemljišču, pridobi izvajalec raziskovalne geotermalne koncesije potrebne stvarne pravice pred začetkom proizvodnje električne energije iz geotermalne energije.
(2) Če lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka zavrne ponudbo izvajalca raziskovalne geotermalne koncesije za sklenitev pravnega posla o sporazumnem prenosu ali omejitvi lastninske pravice, ali nanjo v 30 dneh od prejema ne odgovori, lahko izvajalec raziskovalne geotermalne koncesije na ministrstvo, pristojno za energijo, poda predlog za omejitev ali odvzem lastninske pravice.
(3) Omejitev ali odvzem lastninske pravice se po postopku in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja prostor, izvede v korist države, če je izkazana javna korist po tem zakonu.
(4) Javna korist iz prejšnjega odstavka je izkazana, če vlada ob upoštevanju nacionalne zaveze doseganja deleža energije iz obnovljivih virov sprejme sklep, da je nameravana proizvodnja električne energije strateškega pomena za državo.
38. člen
(predaja podatkov)
(1) Ne glede na vsebino odločbe iz 33. člena tega zakona, so izvajalec raziskovalne geotermalne koncesije in drugi deležniki, udeleženi v raziskovalni geotermalne koncesiji, ministrstvu, pristojnemu za energijo, Geološkemu zavodu Slovenije ter ministrstvom in organizacijam, pristojnim za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša raziskovalna geotermalna koncesija, na njihovo zahtevo dolžni predložiti vse ugotovitve in podatke, ki izhajajo iz izvajanja raziskovalne geotermalne koncesije.
(2) Podatki, ki jih izvajalec raziskovalne geotermalne koncesije in drugi deležniki posredujejo na podlagi odločbe ali zahteve iz prejšnjega odstavka se vključijo v državne podatkovne zbirke in so informacije javnega značaja.
(3) Zaveza posredovanja podatkov iz prvega odstavka tega člena zavezuje vse singularne in univerzalne pravne naslednike izvajalca raziskovalne geotermalne koncesije.
39. člen
(prenehanje raziskovalne geotermalne koncesije)
(1) Pravica do raziskovanja in raziskovalnega izkoriščanja geotermalnega potenciala v okviru izvajanja raziskovalne geotermalne koncesije preneha, če:
- izvajalec pisno izjavi, da robni pogoji niso izpolnjeni, zaradi česar ne bo pristopil k proizvodnji električne energije,
- izvajalec v roku, ki ga določi ministrstvo, pristojno za energijo, ne podpiše pogodbe o proizvodnji električne energije iz geotermalne energije,
- poteče rok trajanja raziskovalne geotermalne koncesije in izvajalec ne zaprosi za preoblikovanje v časovno omejeno pravico do pridobivanja električne energije iz geotermalne energije ali
- je izvajalcu vodna pravica odvzeta ali mu preneha.
(2) Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko na zaprosilo imetnika pravice do izkoriščanja geotermalne energije v okviru raziskovalne geotermalne koncesije, ki ima urejene stvarne pravice na vseh potrebnih zemljiščih in ki tudi sicer izpolnjuje pogoje, ki so smiselno določeni v tem poglavju, to pravico preoblikuje v časovno omejeno pravico do pridobivanja električne energije iz geotermalnega potenciala, pri čemer se ta pravica lahko podeli za največ 30 let. Za vlogo in vsebino odločbe o koncesiji se smiselno uporablja to poglavje.
40. člen
(naloge Geološkega zavoda Slovenije)
(1) Geološki zavod Slovenije v zbirko rudarskih podatkov, ki jo vodi v okviru Rudarske knjige skladno z zakonom, ki ureja rudarstvo, vključi tudi prejete podatke o meritvah, analizah, ocenah in napovedih, katere mu v skladu s tem zakonom posreduje izvajalec raziskovalne geotermalne koncesije, prav tako pa tudi vse podatke in dokumente o raziskavah in analizah, ki so bili financiranimi z javnimi sredstvi.
(2) Podatki o geotermalnem potencialu, ki so bili pridobljeni v raziskavah in projektih, ki so sofinancirani iz javnih sredstev, štejejo za podatke države, ki jih Geološki zavod Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom vključi v zbirko rudarskih podatkov. Vsi prejemniki javnih sredstev iz prejšnjega stavka morajo podatke o geotermalnem potencialu in vse z njimi povezane podatke brezplačno predati Geološkemu zavodu Slovenije.
(3) Pridobitev podatkov o geotermalnem potencialu je v javnem interesu.
(4) Geološki zavod Slovenije v zbirko rudarskih podatkov iz prvega odstavka tega člena vključi tudi podatke o odobrenih raziskovalnih geotermalnih koncesijah in izvedenih projektih raziskovanja in uporabe geotermalne energije.
41. člen
(nadzor nad izvajanjem raziskovalne geotermalne koncesije)
(1) Izvajanje raziskovalne geotermalne koncesije nadzoruje ministrstvo, pristojno za energijo. Pri izvajanju nadzora mu strokovno podporo zagotavljajo pristojna ministrstva in organizacije, pristojne za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša raziskovalna geotermalna koncesija.
(2) Izvajanje rudarskih del, povezanih z vrtinami, nadzoruje rudarska inšpekcija, izvajanje vračanja načrpane termalne vode ter vpliv raziskovanja in proizvodnje električne energije z izrabo geotermalne energije na vode pa inšpektorat, pristojen za vode.
VI. POGLAVJE: SPREMLJAJOČA ENERGETSKA DEJAVNOST
1. oddelek: Splošna določba
42. člen
(spremljajoča energetska dejavnost)
(1) Spremljajoča energetska dejavnost je proizvajanje električne energije iz fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav na območjih kmetijskih zemljišč, območjih gozdnih zemljišč oziroma gozdov, območjih voda, območjih mineralnih surovin, območjih odlagališč in območjih prometnih površin, ki:
1. ne otežuje realizacije posegov v prostor in opravljanja ali razvojnih možnosti osnovne dejavnosti na območjih namenske rabe prostora;
2. omogoča, da zemljišče in objekti hkrati služijo osnovnemu namenu in spremljajoči energetski dejavnosti, ter
3. je dopustna v skladu s tem zakonom, z zakonom, ki ureja prostor, s področnimi zakoni iz tega poglavja ali z drugimi zakoni.
(2) Spremljajoča energetska dejavnost ne sme spodriniti pretežne dejavnosti na namenski rabi prostora in je, kadar je namenska raba povezana z izvajanjem določene dejavnosti, dopustna le, dokler se dejavnost, ki je skladna z namensko rabo prostora, dejansko izvaja.
(3) Spremljajoča energetska dejavnost se s prostorskimi izvedbenimi akti ali uredbo o prostorskem redu načrtuje v skladu z II. poglavjem tega zakona, pri čemer se spremljajoča energetska dejavnost na območju gozda ter na vodnih in kmetijskih zemljiščih v prostorskem izvedbenem aktu načrtuje tako, da se v njem določi in grafično prikaže območje posega, prikaz urbanistične, krajinske oziroma arhitekturne rešitve, vključno z razmestitvijo posameznih elementov fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave, gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zagotoviti, način priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo ter rešitve in ukrepe za varstvo okolja, varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami, upravljanje z vodami, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(4) Občina lahko v prostorskem izvedbenem aktu za posamezne dopustne spremljajoče energetske dejavnosti podrobneje določi prostorske izvedbene pogoje ali predpiše druge prostorske izvedbene pogoje za posamezno spremljajočo dejavnost, ki jih narekujejo posebnosti prostora in so utemeljeni s strokovnimi podlagami.
(5) Določbe tega poglavja o spremljajoči energetski dejavnosti ne posegajo v predpisane zahteve po predhodni pridobitvi upravne odločbe o dovolitvi posega, ki urejajo varnost cestnega in železniškega prometa, energetiko, varstvo pred požarom, varstvo pred naravnimi nesrečami, obrambo, upravljanje z gozdovi, rudarstvo, upravljanje z vodami, ohranjanje narave, varstvo okolja ali varstvo kulturne dediščine.
(6) Lastnik fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave, če ta več ne obstoji pa lastnik zemljišča, na katerem je ta naprava, je dolžan na svoje stroške odstraniti napravo in pri tem zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki, če se:
1. kadar je namenska raba prostora povezana z izvajanjem dejavnosti, ta dejavnost, ki uresničuje namensko rabo, ne izvaja ali
2. naprava ne uporablja za proizvodnjo električne energije.
2. oddelek: Zakon o cestah
43. člen
V Zakonu o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A in 29/23) se v 2. členu v prvem odstavku za 17. točko doda nova 17.a točka, ki se glasi:
»17.a fotonapetostna naprava je naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.«.
44. člen
Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:
»11.a člen
(postavitev fotonapetostnih naprav na cestnem zemljišču)
(1) Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena je na cestnih zemljiščih javnih cest dopustna postavitev fotonapetostnih naprav pod pogoji in na način, določen s tem členom.
(2) Postavitev fotonapetostnih naprav je na cestnem zemljišču dopustna, če ni ovirano redno vzdrževanje ceste. Postavitev teh naprav ne sme škodovati cesti, ogrožati, ovirati ali zmanjšati varnosti prometa in mora omogočati njihovo začasno demontažo zaradi izvedbe vzdrževalnih del, ki se izvajajo v skladu s tem zakonom.
(3) Kadar investitor fotonapetostne naprave ni upravljavec ceste, mora pred izvajanjem gradbenih in drugih del, povezanih s postavitvijo, pridobiti soglasje upravljavca ceste, ki ga izda v skladu s tem zakonom, ali mnenje, ki ga upravljavec ceste izda v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Soglasje ali mnenje iz prejšnjega stavka izdajo upravljavci cest oziroma koncesionar iz 14. ali 67. člena ali gospodarska družba iz 54. člena tega zakona na podlagi javnega pooblastila, če ugotovijo, da je načrtovana postavitev skladna s tem zakonom. Zoper soglasje iz prejšnjega stavka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.
(4) Postavitev fotonapetostnih naprav na cestnem zemljišču ni dopustna:
- v območju prostega profila ceste;
- v območju preglednih polj, pregledne berme ter polj vidnosti prometne signalizacije;
- na prometni signalizaciji in prometni opremi s certificirano konstrukcijo;
- na območju naprav za odvodnjavanje ceste in čiščenja odpadnih vod, vključno z dostopi do njih ter
- na območju, kjer je evidentirana nestabilnost brežin oziroma pojav padajočega kamenja.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je postavitev fotonapetostnih naprav dopustna na območju iz četrte alineje prejšnjega odstavka, če tehnična izvedba naprav omogoča neovirano dostopnost in vzdrževanje ceste, njene opreme, objektov in naprav ter ne onemogoča odvodnjavanja ceste in čiščenja odpadnih vod.
(6) Postavitev fotonapetostnih naprav je dopustna v sklopu izvajanja vzdrževalnih del v javno korist na cesti ter rekonstrukciji in novogradnji ceste, če so pridobljene stvarne pravice na nepremičninah tudi za postavitev teh naprav.
(7) Pri graditvi objektov in ukrepih na cesti, ki se bodo izvajali kot vzdrževalna dela v javno korist, upravljavec ceste v okviru projektne naloge opredeli, ali na območju načrtovanega ukrepa na cesti obstajajo pogoji za postavitev fotonapetostnih naprav. V primeru ustreznih pogojev mora projektna dokumentacija vsebovati tudi rešitve za postavitev teh naprav hkrati z izvajanjem načrtovanega ukrepa ali v prihodnje (tudi če v fazi projektiranja še ni znano, ali bo postavitev te naprave izvedena in kdo bo investitor). Če postavitev naprave ne bo potekala hkrati z izvajanjem ukrepa na cesti, se rešitve projektirajo in ukrep na cesti izvede tako, da bo morebitna postavitev teh naprav lažja in bo potrebnih čim manj posegov v sestavne dele ceste.
(8) Ustanavljanje stvarne služnosti ali stavbne pravice na cestnem zemljišču za namen postavitve fotonapetostne naprave je v pristojnosti upravljavca ceste.
(9) Vsa medsebojna razmerja med lastnikom zemljišča, upravljavcem ceste in investitorjem se uredijo s pogodbo, s katero se uredijo medsebojne finančne in druge obveznosti. Pogodbo iz prejšnjega stavka v imenu in za račun Republike Slovenije sklene minister, pristojen za promet, v imenu in za račun občine pa župan.
(10) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki na cestnem zemljišču brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ceste izvaja gradbena in druga dela, povezana s postavitvijo fotonapetostne naprave.
(11) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.«.
45. člen
V 134. členu se v prvem odstavku:
- v 1. točki doda nova enajsta alineja, ki se glasi:
»– izvajanjem gradbenih in drugih del, povezanih s postavitvijo fotonapetostne naprave v območju ceste v nasprotju s soglasjem;«,
- v 2. točki doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– postavitev fotonapetostnih naprav v območju ceste;«,
- za 12. točko se dodata novi 12.a in 12.b točka, ki se glasita:
»12.a odredi odstranitev fotonapetostne naprave, ki se postavlja ali je postavljena v območju ceste v nasprotju s pogoji izdanega soglasja, ter vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča, na stroške inšpekcijskega zavezanca, če inšpekcijski zavezanec ne uskladi postavitve fotonapetostne naprave s pogoji izdanega soglasja v roku, ki ga je določil pristojni inšpektor za ceste iz 1. točke tega odstavka;
12.b odredi odstranitev fotonapetostne naprave, ki se postavlja ali je postavljena v območju ceste brez soglasja, ter vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča, na stroške inšpekcijskega zavezanca, če inšpekcijski zavezanec ne poda vloge za izdajo soglasja v roku, ki ga določi pristojni inšpektor za ceste po drugem odstavku tega člena, ali če upravljavec ceste njegovo vlogo za izdajo soglasja pravnomočno zavrže ali zavrne;«.
V četrtem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Inšpekcijski zavezanec iz pete, šeste, sedme, osme in enajste alineje 1., 2., 9., 10., 11., 12., 12.a in 12.b točke prvega odstavka tega člena je investitor.«.
3. oddelek: Zakon o vodah
46. člen
V Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20 in 35/23 – odl. US) se v 7. členu za 47. točko dodata novi 48. in 49. točka, ki se glasita:
»48. Fotonapetostna naprava je naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.
49. Vetrna proizvodna naprava je naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.«.
47. člen
Za 37. členom se doda nov 37.a člen, ki se glasi:
»37.a člen
(fotonapetostne naprave na vodnem zemljišču)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko na Družmirskem in Velenjskem jezeru postavi fotonapetostna naprava, razen naprave za shranjevanje energije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- postavitev in delovanje fotonapetostne naprave ne smeta ovirati izvajanja gospodarskih javnih služb;
- fotonapetostna naprava se postavi tako, da se ne omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic ter se izvedejo potrebni ukrepi za zagotovitev varnosti uporabnikov tega vodnega zemljišča.
(2) Fotonapetostne naprave, ki se postavijo na zemljišču iz prejšnjega odstavka, je dovoljeno čistiti samo z vodo.«.
48. člen
Za 76. členom se doda nov 76.a člen, ki se glasi:
»76.a člen
(fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave na vodovarstvenih območjih)
(1) Vlada v predpisu iz prvega odstavka 74. člena tega zakona določi, da se za postavitev samostoječih fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav na vodovarstvenem območju določi vodovarstveni režim tako, da je na širšem območju, na katerem se izvaja varovanje z blažjim vodovarstvenim režimom, dovoljena postavitev teh naprav pod pogoji, določenimi v vodnem soglasju in če so med izvajanjem gradbenih in drugih del ob postavitvi naprave zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim ter stanje površinskih in podzemnih voda.
(2) Na vodovarstvenem območju se lahko postavi naprava za shranjevanje energije, če se izvedejo zaščitni ukrepi za preprečitev onesnaženja okolja, do katerega bi lahko prišlo zaradi njene postavitve ali delovanja, glede na uporabljeno tehnologijo.
(3) Naprave iz prvega odstavka tega člena, ki so na vodovarstvenem območju, je dovoljeno čistiti samo z vodo.
(4) Minister, pristojen za vode, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, lahko predpiše posebne tehnične pogoje za postavitev in delovanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav na vodovarstvenih območjih, ki so potrebni zaradi varovanja količinskega in kakovostnega stanja vodnega telesa, namenjenega za javno oskrbo s pitno vodo.«.
49. člen
V 175. členu se v prvem odstavku doda nova točka 3.a, ki se glasi:
»3.a ustaviti postavitev ali odrediti odstranitev že postavljene fotonapetostne naprave, vetrne proizvodne naprave ali naprave za shranjevanje energije, če se postavitev izvaja ali je naprava postavljena v nasprotju z določbami 37.a ali 76.a člena tega zakona,«.
50. člen
V 181. členu se v prvem odstavku za 3. točko dodata novi 3.a in 3.b točka, ki se glasita:
»3.a s postavitvijo ali delovanjem fotonapetostne naprave ovira izvajanje gospodarskih javnih služb (prva alineja prvega odstavka 37.a člena);
3.b fotonapetostne naprave ne čisti samo z vodo (drugi odstavek 37.a člena);«.
Za 14. točko se dodajo nove 14.a, 14.b in 14.c točka, ki se glasijo:
»14.a naprave postavi v nasprotju s pogoji za postavitev teh naprav na vodovarstvenem območju (prvi odstavek 76.a člena);
14.b naprave za shranjevanje energije na vodovarstvenem območju postavi brez izvedbe ustreznih zaščitnih ukrepov za preprečitev onesnaženja okolja (drugi odstavek 76.a člena);
14.c naprave, postavljene na vodovarstvenem območju, ne čisti samo z vodo (tretji odstavek 76.a člena);«.
4. oddelek: Zakon o rudarstvu
51. člen
V Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo, 61/17 – GZ in 54/22) se v 2. členu za točko 11.1. dodata novi 12. in 13. točka, ki se glasita:
»12. Fotonapetostne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.
13. Vetrne proizvodne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.«.
52. člen
V 93. členu se v prvem odstavku na koncu odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Pod enakimi pogoji je na površinskih kopih dovoljeno postaviti tudi fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave. Priključki na naprave iz prejšnjega stavka lahko potekajo tudi prek pristopnih zemljišč.«.
V drugem odstavku se za besedo »vozil,« doda besedilo »proizvodnja ter prenos in distribucija električne energije,«.
V tretjem odstavku se za besedo »objekte« v vseh sklonih dodata besedi »in naprave« v ustreznem sklonu, na koncu odstavka pa se doda nov stavek, ki se glasi: »Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora mnenje podati najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve, sicer se šteje, da sta predlagana smer in lega objektov in naprav ustrezna.«.
V četrtem odstavku se za besedo »objektov« doda besedilo »ali postavitve naprav«.
5. oddelek: Zakon o kmetijskih zemljiščih
53. člen
V Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17 in 44/22) se v 3.č členu v prvem odstavku:
- v točki i) štirinajsta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– elektrarne in drugi energetski objekti, in sicer le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: vetrne proizvodne naprave), ki ne presegajo tlorisne površine 150 m2, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do vključno 35 točk,«;
- za petnajsto alinejo podpičje nadomesti z vejico in se doda nova šestnajsta alineja, ki se glasi:
»– elektrarne in drugi energetski objekti, in sicer le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: fotonapetostne naprave), na način, da ne vpliva na obseg kmetijske proizvodnje oziroma se pridelovalni potencial in kakovost kmetijskih zemljišč izboljša, ob upoštevanju pogojev iz 3.čc člena tega zakona;«.
V petem odstavku se za besedo »pomena« doda besedilo »s področja obnovljivih virov energije,«.
54. člen
Za 3.čb členom se doda nov 3.čc člen, ki se glasi:
»3.čc člen
Postavitev fotonapetostnih naprav iz šestnajste alineje točke i) prvega odstavka 3.č člena tega zakona je dopustna na kmetijskem zemljišču, ki je glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med:
- kmetijsko zemljišče v zaraščanju, pri čemer je treba pred postavitvijo na njem prijaviti spremembo dejanske rabe v trajni travnik, ne glede na višino bonitete kmetijskega zemljišča, ali
- trajni travnik z boniteto kmetijskega zemljišča do vključno 35 točk.
Konstrukcija fotonapetostne naprave mora predvsem:
- imeti točkovne temelje ter
- omogočati obdelovanje zemljišča s kmetijskimi stroji, orodji in mehanizacijo, potrebnimi za obdelavo trajnega travnika.
Temelji fotonapetostne naprave ne smejo presegati šest odstotkov celotne površine kmetijskega zemljišča, ki jo zaseda ta naprava.
Naprava za shranjevanje energije se mora postaviti tako, da ne ovira ali čim manj ovira kmetijsko rabo zemljišča (npr. ob robu kmetijskega zemljišča ali ob obstoječi cestni povezavi).
Naprava za shranjevanje energije se lahko postavi pod pogojem, da se izvedejo zaščitni ukrepi za preprečitev onesnaženja okolja, do katerega bi lahko prišlo zaradi njene postavitve ali delovanja, glede na uporabljeno tehnologijo (zlasti zaradi morebitnega uhajanja okolju škodljivih snovi, če jih ta naprava vsebuje).
Če se fotonapetostna naprava postavlja na kmetijskih zemljiščih, na katerih se izvajajo ali je predvideno izvajanje agrarnih operacij, morajo biti naprave postavljene tako, da ne ovirajo izvedbe agrarnih operacij.
Za fotonapetostne naprave se ne uporablja 42. člen tega zakona o možnosti odreditve odstranitve objektov, ki ovirajo izvedbo agrarnih operacij.
Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena je za namen izvedbe pilotnih projektov, katerih naročnik je ministrstvo, pristojno za energijo, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za znanost in inovacije, ter katerih namen je preučevanje možnosti za sočasno proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije in kmetijsko pridelavo ter zagotavljanje strokovnih podlag za pripravo predpisov, postavitev in delovanje fotonapetostnih naprav dopustna na vseh kmetijskih zemljiščih, in sicer tudi, če v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, spremljajoča energetska dejavnost ni načrtovana v prostorskem aktu. Ministrstvo, ki je naročnik pilotnega projekta, seznani ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, z nameravanim projektom ob njegovi pripravi, ga seznanja s potekom projekta ter mu predloži vse ugotovitve in podatke, ki izhajajo iz izvajanja projekta.
Pogoj za postavitev fotonapetostne naprave je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati vlogo za izdajo soglasja, ki mora vsebovati elaborat, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz prvega do petega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, z odločbo ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji od prvega do petega odstavka tega člena. Ministrstvo izda odločbo v 45 dneh od prejema popolne vloge, sicer se šteje, da je soglasje dano. Za datum izdaje odločbe se šteje datum, ko je odločba odpremljena. Ta odstavek se ne uporablja za postavitev fotonapetostne naprave za namen pilotnega projekta iz prejšnjega odstavka.
Po odstranitvi fotonapetostne naprave se na kmetijskem zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.
Ne glede na prvi odstavek tega člena je postavitev fotonapetostnih naprav iz šestnajste alineje točke i) prvega odstavka 3.č člena tega zakona dopustna na kmetijskem zemljišču, ki je glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med njive ali trajni nasad, pod pogoji določenimi v pravilniku iz tega odstavka. Minister, pristojen za energijo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, predpiše podrobnejša pravila za postavitev in delovanje fotonapetostnih naprav na kmetijskih zemljiščih iz tega odstavka.«.
55. člen
V 3.e členu se v drugem odstavku v točki c) druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– vetrne proizvodne naprave na območju kmetijskih zemljišč z boniteto do vključno 40;«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbo 3.ec člena tega zakona za prostorske ureditve iz druge alineje točke c) drugega odstavka tega člena ni treba izvesti ukrepov iz 3.ec člena tega zakona.«.
56. člen
Za 3.e členom se doda nov 3.eaa člen, ki se glasi:
»3.eaa člen
Ne glede na tretji odstavek 3.eb člena tega zakona ukrepov iz 3.eb člena tega zakona ni treba izvesti tudi, če gre za spremembo namenske rabe kmetijskega zemljišča v naslednjih primerih:
- za potrebe postavitve fotonapetostne naprave na območju kmetijskih zemljišč z boniteto do vključno 20 točk ali
- za potrebe postavitve vetrne proizvodne naprave na območju kmetijskih zemljišč z boniteto do vključno 40 točk.«.
57. člen
Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:
»7.a člen
Fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave, ki se postavijo na kmetijskem zemljišču, je dovoljeno čistiti samo z vodo.«.
58. člen
V 107. členu se:
- v točki A) za dvanajsto alinejo pika nadomesti s podpičjem ter se dodajo nove trinajsta, štirinajsta in petnajsta alineja, ki se glasijo:
»– nadzirati izpolnjevanje pogojev s področja fotonapetostnih naprav iz 3.čc člena tega zakona;
– nadzirati skladnost dejanske rabe zemljišča v naravi s stanjem v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, skladno s 3.čc členom tega zakona;
– nadzirati čiščenje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav iz 7.a člena tega zakona.«,
- v točki B) za osemnajsto alinejo pika nadomesti s podpičjem ter dodajo nove devetnajsta, dvajseta in enaindvajseta alineja, ki se glasijo:
»– izreči ustrezne ukrepe, če pogoji iz 3.čc člena tega zakona niso izpolnjeni, pri čemer lahko naloži izvedbo primernih ukrepov, v skrajnem primeru odstranitev naprave;
– zahtevati odstranitev naprave, postavljene na podlagi 3.čc člena tega zakona, če se ugotovi, da dejanska raba zemljišča v naravi ni skladna s stanjem v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč;
– izreči ukrepe, če se fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave ne čistijo samo z vodo.«.
59. člen
V 108. členu se v prvem odstavku:
- za 1. točko dodajo nove 1.a, 1.b in 1.c točka, ki se glasijo:
»1.a postavi napravo za shranjevanje energije brez izvedbe ustreznih zaščitnih ukrepov za preprečitev onesnaženja okolja (peti odstavek 3.čc člena);
1.b postavi fotonapetostno napravo brez soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ali v nasprotju z izdanim soglasjem (deveti odstavek 3.čc člena);
1.c po odstranitvi fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču ne vzpostavi prejšnjega stanja (deseti odstavek 3.čc člena);«;
- za 3. točko doda nova 3.a točka, ki se glasi:
»3.a fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave ne čisti samo z vodo (7.a člen);«.
6. oddelek: Spremembe in dopolnitve glede spremljajoče energetske dejavnosti v povezavi z Zakonom o urejanju prostora
60. člen
V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) se v 295. členu sedmi odstavek črta.
7. oddelek: Spremembe in dopolnitve glede spremljajoče energetske dejavnosti v povezavi z Zakonom o varstvu okolja
61. člen
V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22) se v 3. členu za 21. točko dodata novi 22. in 23. točka, ki se glasita:
»22. Fotonapetostne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.
23. Vetrne proizvodne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.«.
62. člen
V 110. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena je na nepremičninah, na katerih se nahaja obstoječe zaprto odlagališče, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, dopustno postaviti fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave.«.
63. člen
V 126. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če je naprava iz prvega odstavka tega člena odlagališče odpadkov, se zanjo uporabljata drugi in peti odstavek 110. člena tega zakona.«.
64. člen
(posebnosti postavitve fotonapetostnih naprav na zaprtih odlagališčih)
(1) Ne glede na 58. in drugi ter tretji odstavek 289. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, v nadaljnjem besedilu: ZVO-2) in peti odstavek 4. člena Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16, 37/18, 13/21 in 44/22 – ZVO-2, v nadaljnjem besedilu: Uredba o odlagališčih odpadkov) se na območju obstoječega zaprtega odlagališča odpadkov lahko izvajajo posegi, potrebni za postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav, če je te posege mogoče izvesti tako, da se med postavitvijo in obratovanjem naprav in opreme:
1. ne ogroža stabilnosti odlagališča;
2. zagotovi, da sistem tesnjenja in sistem odplinjanja odlagališča izpolnjujeta svoje funkcije;
3. zagotovi izvajanje obratovalnega monitoringa in pregledov telesa odlagališča, kot ju zahtevajo predpisi s področja varstva okolja in okoljevarstveno dovoljenje;
4. ne ovira vzdrževanje površine telesa zaprtega odlagališča ali obratovanje in vzdrževanje napeljav, naprav in delov odlagališča, potrebnih za njegovo obratovanje;
5. omogoča izvajanje vseh drugih obveznosti iz predpisov, ki urejajo varstvo okolja in okoljevarstvenega dovoljenja za zaprto odlagališče;
6. temelji izvedejo le površinsko, pri čemer se zagotovi, da so temelji najmanj 100 cm odmaknjeni od zgornjega roba drenažnega sloja odlagališča odpadkov, razen za obstoječa zaprta odlagališča odpadkov, za katera je bil v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov ob zapiranju odlagališča odobren drugačen način zapiranja;
7. vsi vodi izvedejo površinsko;
8. zagotovi, da so naprave in oprema od plinjakov in merilnih mest za izvajanje obratovalnega monitoringa oddaljene v radiju najmanj 3 metrov in
9. zagotovijo ukrepi varstva pred požarom.
(2) Za postavitev naprav iz prejšnjega odstavka na obstoječem zaprtem odlagališču odpadkov se ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, izdela projektna dokumentacija za izvedbo gradnje. Projektna dokumentacija iz prejšnjega stavka se izdela v skladu s predpisi, ki urejajo dokumentacijo za gradnjo, pripravi pa jo projektant, ki izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Pri postavitvi naprav iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti nadzor nadzornika, ki izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Po končani postavitvi je za naprave iz prejšnjega stavka, za katere ni predpisano uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev, treba izdelati in hraniti projektno dokumentacijo izvedenih del.
(3) Če iz poročil o izvajanju obratovalnega monitoringa za obstoječe zaprto odlagališče odpadkov za zadnjih pet let izhaja, da odlagališče odpadkov čezmerno obremenjuje okolje ali da vpliv odlagališča ni zadovoljivo pojasnjen in ukrepi, ki so v skladu s predpisi o varstvu okolja vključeni v okoljevarstveno dovoljenje in poročilo o izvajanju obratovalnega monitoringa, niso konkretno določeni ali ne zadoščajo za odpravo čezmernega obremenjevanja in škodljivih vplivov odlagališča odpadkov, investitor, upravljalec odlagališča odpadkov in lastnik zemljišča na območju naprave, zagotovijo, da se na podlagi strokovnega mnenja pripravi načrt ukrepov za zmanjšanje in odpravo čezmernega obremenjevanja in škodljivih vplivov odlagališča odpadkov, ki se vključi v projekt za izvedbo gradnje iz prejšnjega odstavka, pri čemer se posebno pozornost nameni preprečevanju vstopa padavinske vode v telo odlagališča odpadkov. Strokovno mnenje iz prejšnjega stavka zagotovi investitor naprave iz prvega odstavka tega člena, izdela pa ga oseba, ki ima pravnomočno pooblastilo ali potrdilo ministrstva za izvajanje posameznega obratovalnega monitoringa v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, ki pri njegovi pripravi skrbno pregleda okoljevarstveno dovoljenje in poročila o izvajanju obratovalnih monitoringov in o pregledu stanja telesa zaprtega odlagališča odpadkov, ki so bila v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov pripravljena zadnjih pet let pred posegom.
(4) Upravljavec odlagališča mora o nameri postavitve fotonapetostnih ali vetrnih proizvodnih naprav na območju obstoječega zaprtega odlagališča odpadkov najpozneje v 30 dneh pred začetkom izvajanja posega pisno obvestiti inšpekcijo, pristojn