...

C10 – Pridobivanje sekundarnih surovin na industrijskih odlagališčih

Industrijska odlagališča so potencialni vir sekundarnih surovin in kot taka lahko zmanjšajo porabo virov primarnih surovin. Na odlagališču metalurških odpadkov Vrhe bo razvit postopek naprednega rudarjenja na aktivnem delu odlagališča in recikliranja odkopanih odpadkov za nadaljno uporabo v metalurškem in gradbenem sektorju, ki bo valoriziran in nadgrajen za pilotno izkoriščanje.

Cilji akcije: razviti celotni postopek naprednega rudarjenja na odlagališču metalurških odpadkov Vrhe, ki zajema odkopavanje odloženih odpadkov na aktivnem delu odlagališča Vrhe in recikliranje odkopanih surovin tako, da bo možna njihova nadaljnja uporaba v metalurškem in gradbenem sektorju. Celostni postopek naprednega rudarjenja na deponiji Vrhe bo raziskan, razvit, valoriziran in nadgrajen za pilotno izkoriščanje industrijskega odlagališča Vrhe, tako s tehničnega kot okoljskega vidika. Po uspešnem zaključku akcije s pozitivnimi rezultati v smislu konkretno razvitega postopka odkopa in predelave odloženih odpadkov ter priprave novih gradbenih proizvodov za nadaljnjo uporabo se v nadaljevanju načrtuje pričetek operativnega izvajanja rudarjenja na deponiji Vrhe. Glede na znane količine odloženih odpadkov se predvideva pridobivanje sekundarne surovine prihodnjih nekaj desetletjih, s končnim ciljem nove ureditve tega območja.

Na odlagališču je bilo izvedenih 6 sondažnih razkopov. Na ta način je bilo izvedeno grobo oziroma osnovno mapiranje odlagališča. Namen je pridobiti podatke o heterogenosti in globinski sestavi materialov na odlagališču. Na ta način bo možno identificirati potencialno perspektivna območja in sloje odlagališča za nadaljnje recikliranje.

Slika 1: Na odlagališču je bilo izvedenih 6 sondažnih razkopov. Na ta način je bilo izvedeno grobo oziroma osnovno mapiranje odlagališča. Namen je pridobiti podatke o heterogenosti in globinski sestavi materialov na odlagališču. Na ta način bo možno identificirati potencialno perspektivna območja in sloje odlagališča za nadaljnje recikliranje.

Raznolikost sestave na odlagališču se je preverjala z izvedbo sondažnih razkopov. Sondažni razkopi so se izkazali kot ustrezna rešitev saj je na ta način možno pridobiti večje količine materiala kot z izvedbo vrtin. Še posebno je to pomembno v primeru grobo zrnatih materialov, kjer z vrtanjem ne moremo pridobiti vpogleda v zrnavostno sestavo materiala.

Slika 2: Raznolikost sestave na odlagališču se je preverjala z izvedbo sondažnih razkopov. Sondažni razkopi so se izkazali kot ustrezna rešitev saj je na ta način možno pridobiti večje količine materiala kot z izvedbo vrtin. Še posebno je to pomembno v primeru grobo zrnatih materialov, kjer z vrtanjem ne moremo pridobiti vpogleda v zrnavostno sestavo materiala.

V okviru izvedbe sondažni razkopov se je spremljala sestava plasti na posameznem izkopnem mestu. Za vsak sondažni izkop je bil izveden terenski popis profila. Ti podatki podajajo osnovno sliko o sestavi plasti na območju odlagališča. V povezavi z nadaljnjimi laboratorijskimi preiskavami omogočajo opredelitev perspektivnih območij za rudarjenje in kasnejšo uporabo/recikliranje prisotnih materialov.

Slika 3: V okviru izvedbe sondažni razkopov se je spremljala sestava plasti na posameznem izkopnem mestu. Za vsak sondažni izkop je bil izveden terenski popis profila. Ti podatki podajajo osnovno sliko o sestavi plasti na območju odlagališča. V povezavi z nadaljnjimi laboratorijskimi preiskavami omogočajo opredelitev perspektivnih območij za rudarjenje in kasnejšo uporabo/recikliranje prisotnih materialov.

Sondažni razkopi so se izvajali do globine, ki jo je omogočala roka bagerske žlice. Izkopi so tako dosegali do 4 m globine. Izkopni material se je že ob izkopu razvrščal glede na homogenost. Homogeni sloji izkopa so bili vzorčeni za nadalnje laboratorijske preiskave. Kasnejše laboratorijske preiskave so obsegale opredelitev zrnavostne sestave in kemijske analize za identifikacijo potencialno nevarnih izlužljivih elementov.

Slika 4: Sondažni razkopi so se izvajali do globine, ki jo je omogočala roka bagerske žlice. Izkopi so tako dosegali do 4 m globine. Izkopni material se je že ob izkopu razvrščal glede na homogenost. Homogeni sloji izkopa so bili vzorčeni za nadaljnje laboratorijske preiskave. Kasnejše laboratorijske preiskave so obsegale opredelitev zrnavostne sestave in kemijske analize za identifikacijo potencialno nevarnih izlužljivih elementov.

Rudarjenje na odlagališču je bilo izvedeno na aktivnem odlagališču metalurških odpadkov Vrhe. Vrhe je industrijsko odlagališče v bližini Celja. Večino odpadkov na odlagališču Vrhe predstavlja jeklarska žlindra, prisotni pa so tudi drugi metalurški odpadki. Tako se v manjših količinah pojavljajo livarski peski, livarske žlindre in drugi metalurški odpadki.

Slika 5: Rudarjenje na odlagališču je bilo izvedeno na aktivnem odlagališču metalurških odpadkov Vrhe. Vrhe je industrijsko odlagališče v bližini Celja. Večino odpadkov na odlagališču Vrhe predstavlja jeklarska žlindra, prisotni pa so tudi drugi metalurški odpadki. Tako se v manjših količinah pojavljajo livarski peski, livarske žlindre in drugi metalurški odpadki.

Zadnji prispevki

Pridružite se