Partner projekta LIFE IP Restart Hidroinštitut – Inštitut za hidravlične raziskave je v letošnjem letu izvedel hidravlično modelno raziskavo, ki je analizirala dinamiko premeščanja plavin in njihovega odlaganja za obstoječe in predvideno stanje akumulacije HE Formin na hibridnem hidravličnem modelu. Namen raziskave je bila hidravlična preverba začasnih in stalnih zadrževalnikov plavin v Ptujskem jezeru za različne visokovodne scenarije.
Kopičenje sedimentov v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn in visokovodnih zadrževalnikih je velik problem tako v Sloveniji, kot drugod po svetu. Z usedanjem sedimentov v rečnih akumulacijah se zmanjšuje koristna prostornina za pridobivanje energije in namakanje ter povečuje poplavna nevarnost. Poleg zmanjšanja proizvodnih kapacitet za proizvodnjo električne energije se z zmanjšanjem globine poslabšuje tudi kemijska kakovost vode in zmanjšuje ekološki potencial zadrževalnikov in akumulacij. Ob podnebnih spremembah pa je potreba po zagotavljanju koristne prostornine za zmanjšanje poplavne nevarnosti in za zagotavljanje kakovostne vode za namakanje, ključnega pomena. Pred odstranitvijo plavin iz akumulacij in zadrževalnikov je bilo potrebno preučiti vpliv premeščanja in odstranjevanja plavin na morfološko stanje Ptujskega jezera, poplavno varnost in sukcesivno vzpostavljene habitate. Rastoče kopičenje plavin v Ptujskem jezeru je namreč grožnja poplavni varnosti Ptuja in ostalih naselij, ležečih ob Dravi in Ptujskem jezeru, zato ga je tudi z vidika poplavnih valov nujno in hkrati ekonomično obravnavati s sodobnimi raziskovalnimi metodami, kamor spada tudi hibridno hidravlično modeliranje. V okviru projekta LIFE IP Restart se bo s to pilotno akcijo na Ptujskem jezeru vzpostavilo več območij za dehidracijo plavin, primernih za nadaljnjo uporabo, ki ne bodo imela škodljivega vpliva na obratovanje jezera v običajnih in v visokovodnih razmerah. Ta akcija je povezana tudi z akcijo v projektu LIFE IP Restart, ki jo vodijo Dravske elektrarne Maribor (Recikliranje izkopanega sedimenta za povečano varnost pred poplavami), katere cilj je vzpostaviti krožni sistem za stalno odstranjevanje usedlin v Ptujskem jezeru, njihovo predelavo in uporabo za izboljšanje naravne dinamike jezera in preprečevanje nastajanja poplav.
V okviru raziskave so bila izvedena različna raziskovalna dela v povezavi s sedimenti Ptujskega jezera in vodnega toka skozi jezero. Neposredno so na sedimente vezane aktivnosti od odvzema vzorcev in laboratorijskih analiz fizikalnih lastnosti sedimentov do hidravlične analize gibljivosti oz. erozijske odpornosti sedimentov. Na podlagi simulacij vodnega toka je bilo ugotovljeno stanje poplavne varnosti Ptujskega jezera za obstoječe stanje in za stanje z načrtovanimi ukrepi upravljanja s sedimenti, določeni so bili vplivi načrtovanih ukrepov na prevajanje visokovodnih valov Drave skozi Ptujsko jezero in vplivi načrtovanih ukrepov na različne definirane habitate v jezeru.
Plitvine v osrednjem delu Ptujskega jezera ob znižanju gladine v septembru 2022
(avtor: Inštitut za hidravlične raziskave Ljubljana)
