Od 9. do 11. septembra 2026 je v okviru projekta LIFE IP Restart potekala prva poletna šola na temo recikliranja, posvečena sanaciji rudniških območij z vidika krožnosti v naravovarstvu. Dijakinje in dijaki 4. letnika programa naravovarstveni tehnik Biotehniške šole Šempeter pri Gorici so se z izvajalcema poletne šole – projektnima partnerjema podjetjem Georudeko ter Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani – posvetili vprašanju, ki stoji v središču projektnih demonstracijskih akcij C6.1 in C6.2: kdaj je sanacija rudarsko degradiranega območja v resnici uspešna in kako to dokazati z meritvami, ne le z videzom. V treh dneh — enem v učilnici in dveh na terenu — so teoretično znanje povezali s terenskim delom v peskokopu Goriških opekarn in glinokopu v Kozjanskem regijskem parku.
Osrednji cilj poletne šole je bil mladim približati pomen trajnega in dokazljivega spremljanja krožnih posegov v prostor. Udeleženci so spoznavali, da sanacija peskokopa, glinokopa ali kamnoloma ni zgolj tehnično preoblikovanje degradiranega območja, temveč strokovno voden proces, pri katerem je treba upoštevati geološko podlago, vodo, tla, habitate, biotsko raznovrstnost in materialne tokove, načrtovano rabo prostora ter spremljati dolgoročne učinke izvedenih ukrepov.
Program šole je temeljil na problemskem, projektnem in terenskem učenju. Pri zadnjem so dijaki zbirali podatke, preverjali njihovo zanesljivost ter ugotovitve pretvarjali v strokovno utemeljena dokazila in predloge ukrepov.
Od teorije do načrta terenskega monitoringa
Prvi dan je potekal na Biotehniški šoli Šempeter pri Gorici. Dr. Željko Pogačnik (Georudeko) in dr. Vesna Zupanc (Biotehniška fakulteta – UL) sta dijakom uvodoma predstavila cilje, pravila varnega terenskega dela in etičnega popisovanja vrst. V nadaljevanju so udeleženci spoznali projekt LIFE IP Restart ter njegovi demonstracijski akciji na področju proizvodnje površinskega sloja tal in revitalizacije kamnolomov, seznanili so se z razlikami med sanacijo, revitalizacijo in krožno uporabo materialov. Peskokop, glinokop in kamnolom so obravnavali kot učne ekosisteme, v katerih geološki substrat in voda pomembno vplivata na nastanek habitatov ter razvoj rastlinskih in živalskih združb. Dijaki so spoznali tudi uporabo prostorskih podatkov, načine prepoznavanja okoljskih receptorjev in konfliktnih območij ter poenostavljeno matriko vplivov PAR-lite, ki pomaga opisne ugotovitve urediti glede na vplive na vode, zrak, tla, habitate in biotsko raznovrstnost ter podrobneje spoznali monitoring-karto z opazovalnimi točkami, razdelitvijo nalog, pričakovanimi dokazili in možnimi korektivnimi ukrepi.
Terensko delo v glinokopu in nočno kartiranje
Dopoldanski del drugega dne je potekal v podjetju Goriške opekarne. Direktor podjetja Jožef Stibilj je dijakom predstavil lastnosti glinastega substrata, zadrževanje vode, sedimentacijo, stabilnost površin in razvoj rastlinskih pasov. Dijaki so na obrežju akumulacijskega jezera HE Brežice opazovali ter primerjali posledice posega v prostor z nadomestnimi habitati. Opazovali so glinasti substrat, zadrževanje vode, sedimentacijo in stabilnost brežin ter razvite habitate.
Zvečer, že v Kozjanskem regijskem parku, je sledilo nočno kartiranje metuljev. Dijaki so opažene vrste fotografirali ter beležili lokacijo, čas, vremenske razmere…
Popis biotske raznovrstnosti in predstavitev ugotovitev
Tretji dan so dijaki v parih kartirali glinokop v Kozjanskem regijskem parku. Vizualno ozelenjeno območje ni nujno funkcionalen habitat; uspešnost se presoja po prisotnosti ciljnih vrst in habitatnih povezavah, ne po pokrovnosti. Začetna ozelenitev brez delujočih talnih procesov pomeni le videz obnove. Pesek omogoča hitro pretakanje vode, glina jo zadržuje — zato ista sanacijska rešitev na dveh kopih da dva različna rezultata. Neustrezna matična kamnina poveča erozijo in prepreči razvoj načrtovanega habitata, zato se sanacija začne že v prostorskem načrtovanju.
V glinokopu gnezdi Čebelar (Merops apiaster) – vrsta ptice, ki ne gnezdi povsod, kjer je pesek. Njegovo odločitev izbire gnezdilnega mesta odločajo tekstura, vlaga, zbitost sedimentov, globina in osončenost. Napačna glinena primes ali prekomerno segrevanje gnezdenje onemogočita — kar posredno pojasni, zakaj so iste brežine lahko primerne tudi za peščene čebele. Na lokaciji glinokopa se sanacija povezuje s predelavo gradbenih odpadkov v inertne agregate in z vračanjem notranjega loma opek in kritine v proizvodnjo; sanacijski načrt je zastavljen na dve do tri desetletja, s postopnim dvigom dna jezera v okviru glinokopa in oblikovanjem otokov za gnezdilna mesta ptic selivk.
Peskokop in glinokop predstavljata na videz enak poseg v okolje: oba sta vir industrijske mineralne surovine in oba odločilno posegata v vodni režim. Toda eden je zrnski vodonosnik, drugi vodna pregrada — in prav ta razlika določa, kakšen habitat lahko na saniranem območju sploh nastane. Prva poletna šola projekta LIFE IP Restart je to razliko dijakom pokazala na terenu in jo prevedla v delovno načelo: sanacija ni ozelenitev, temveč dokazljiv strokovni proces po verigi matična kamnina → voda → tla → habitat → vrsta, podprt z meritvami, dokazili in monitoringom.
V okviru poletne šole so dijaki preizkusili tudi poenostavljeno različico matrike PAR, ki jo v projektu LIFE IP Restart razvijamo kot pripomoček za strukturiran dialog med deležniki. Uporabljena je bila izključno kot učno in analitično orodje: dijaki so morali opisno terensko opažanje prevesti v obliko, ki jo je mogoče preveriti — kazalnik, dokazilo, ocena tveganja, podatkovna vrzel, predlagan ukrep. Kazalniki so pokrivali emisije v vode, zrak in prah, hrup, tla in rabo prostora, habitate in biotsko raznovrstnost, odpadke in materialne tokove ter toplogredne pline. Prav zadnja dva sklopa povezujeta poletno šolo z jedrom projekta: sanacija kopov je ena od poti, po kateri sekundarne mineralne surovine dobijo dokazljivo in zakonito uporabo — in ena od mest, kjer je treba jasno ločiti koristno predelavo od prikritega odstranjevanja odpadkov.
Prva poletna šola je udeležencem omogočila izboljšanje razumevanja krožne sanacije rudniških območij, pridobili pa so tudi praktične izkušnje z monitoringom, kartiranjem in preverjanjem podatkov. Hkrati je prispevala k povezovanju strokovnjakov, izobraževalne ustanove in mladih ter k oblikovanju izobraževalnega pristopa, ki ga bo mogoče prenesti tudi na druga podobna območja v Sloveniji.
Fotogalerija:
Slovenian 
English