V okviru projekta LIFE IP Restart sta bili izvedeni dve raziskavi, ki pomagata celoviteje razumeti odnos ključnih deležnikov do gradbenih odpadkov in krožnega gospodarstva. Rezultati razkrivajo izrazit razkorak med visoko ravnjo zavedanja o pomenu tematike in dokaj omejenimi trajnostnimi koraki v praksi. Hkrati jasno opredeljujejo ključne ovire, pa tudi konkretne priložnosti za pospešitev prehoda v krožno ravnanje z gradbenimi odpadki. Ugotovitve bodo pomembno vplivale na nadaljnje aktivnosti projekta, predvsem na področjih ozaveščanja deležnikov in oblikovanja sistemskih rešitev.
Projekt LIFE IP Restart je dolgoročni nacionalni projekt, ki naslavlja izzive ravnanja z gradbenimi odpadki in prehod v krožno gospodarstvo v gradbenem sektorju. Dolgoročni cilj projekta je zapiranje materialnih zank ter vzpostavljanje pogojev za večjo ponovno uporabo materialov – predvsem skozi razvoj in preizkušanje rešitev v 6 demonstracijskih akcijah ter izboljšanje sistemskih pogojev (vključno z zakonodajo). Pomemben del projekta predstavlja tudi ozaveščanje in vključevanje ključnih deležnikov. V tem okviru sta bili izvedeni dve raziskavi, s pomočjo katerih je projekt LIFE IP Restart pridobil dragocene prve vpoglede v razmišljanja deležnikov ter v ključne izzive in priložnosti na poti k doseganju večje krožnosti v gradbeništvu. Raziskavi predstavljata tudi izhodišče za spremljanje enega ključnih kazalnikov uspešnosti projekta – doseganje pozitivne spremembe v ozaveščenosti in ravnanju pri 40 % prebivalcev do leta 2030.
Krožnost: “pomembna”, a tudi “trenutno nedosegljiva”
Kvalitativna raziskava, izvedena poleti 2025 na podlagi poglobljenih intervjujev z desetimi predstavniki ključnih deležnikov (gradbena podjetja, inženiring podjetja, javna uprava, investitorji, projektanti in nevladne organizacije), razkriva kompleksno sliko razumevanja in ravnanja na področju gradbenih odpadkov.
Raziskava kaže, da deležniki gradbene odpadke prepoznavajo kot pomembno in vse bolj aktualno temo, povezano z vplivom na okolje in dolgoročno vzdržnostjo sektorja. Hkrati pa ta tema v praksi pogosto ne predstavlja neposredne prioritete organizacij. Skrb za področje gradbenih odpadkov je pogosto razumljena kot »naloga drugih«, krožnost pa kot pristop, ki se v obstoječih pogojih »ne splača«. Ta razkorak med zavedanjem in dejanskim ravnanjem predstavlja enega ključnih izzivov.
Podobno pomemben uvid raziskave je izrazit razkorak med deklarativno podporo trajnostnim ciljem in njihovo implementacijo v praksi. Sogovorniki poudarjajo, da trenutni poslovni in regulatorni okvirji ne spodbujajo aktivnega ravnanja: ključni kriterij odločanja ostaja cena, trajnostne rešitve pa so pogosto dražje in zato zanje manj zanimive. Posledično naj bi trajnostno ambiciozne organizacije tvegale slabši položaj na trgu – takšne se počutijo “kaznovane” za vztrajanje na visokih okoljskih standardih.
Pomemben del izzivov je povezan s sistemskim okoljem. Deležniki opozarjajo na nepregledno in togo zakonodajo, nejasne definicije (denimo kdaj material postane odpadek) ter dolgotrajne in kompleksne postopke pridobivanja dovoljenj. Posebej izpostavljajo pomanjkljivo izvajanje obstoječih pravil in nadzora, kar ustvarja prostor za neenotne prakse in nelojalno konkurenco. Gradbeni sektor je hkrati razpet med več državnih resorjev, brez jasnega nosilca oziroma »sogovornika«, kar dodatno otežuje usklajeno delovanje. Na operativni ravni sogovorniki izpostavljajo omejene možnosti vpliva posameznih akterjev. Investitorji, projektanti in izvajalci pogosto delujejo znotraj dokaj reguliranih okvirjev, kjer pa je odgovornost razpršena, nadzor pa neenoten. Prisoten je tudi strah pred prevzemanjem odgovornosti pri uvajanju novih (denimo recikliranih materialov), kar zavira inovacije.
Kljub izzivom raziskava identificira tudi pomembne priložnosti. Deležniki prepoznavajo potencial v razvoju trga sekundarnih materialov, vzpostavitvi centrov za predelavo in ponovno uporabo, ter v boljšem povezovanju med projekti, kjer bi se materiali lahko učinkoviteje izmenjevali. Kot ključne vzvode sprememb sogovorniki izpostavljajo jasnejše standarde, prilagoditve sistema javnega naročanja, finančne spodbude ter večjo vlogo države kot investitorja in regulatorja. Pomembno vlogo imajo tudi znanje, izobraževanje in dostop do konkretnih primerov dobrih praks. Sogovorniki poudarjajo potrebo po bolj ciljno usmerjeni komunikaciji, ki presega splošno ozaveščanje in ponuja uporabne, operativne informacije za posamezne segmente deležnikov. Hkrati izražajo pripravljenost za sodelovanje, pod pogojem, da so aktivnosti projekta povezane s konkretnimi učinki in možnostjo vpliva.
Glede na uvide raziskave bo za doseganje merljivih sprememb ključno usklajeno delovanje države, gospodarstva in drugih deležnikov, ob jasnih signalih deležnikom, da prehod v krožno ravnanje z gradbenimi odpadki predstavlja ne le okoljsko, temveč tudi razvojno in poslovno nujnost.
Stopnja ozaveščenosti: strokovnjaki bolj, javnost manj
Kot nadgradnja intervjujev z deležniki je bila spomladi 2026 izvedena še prva od treh javnomnenjskih raziskav. Skozi te raziskave bo LIFE IP Restart dolgoročno spremljal spremembe v ozaveščenosti in ravnanjih prebivalcev Slovenije na področju gradbenih odpadkov in krožnega gospodarstva.
Rezultati prve javnomnenjske raziskave kažejo, da gradbeni odpadki na ravni širše javnosti za zdaj ostajajo relativno nizko na lestvici osebnih prioritet (22 %), medtem ko je med strokovnjaki s področja gradbeništva in ravnanja z odpadki zaznati bistveno višjo stopnjo osebne pomembnosti (65 %). Kljub temu velika večina vprašanih (92 %) prepoznava, da zmanjševanje količine gradbenih odpadkov in njihova ponovna uporaba prispevata k varovanju naravnih virov. 41 % anketirancev ocenjuje, da gradbeni odpadki predstavljajo med 25 % in 50 % vseh odpadkov v Sloveniji.
Ocena obstoječega sistema ravnanja z gradbenimi odpadki je izrazito kritična. Le 2 % vprašanih meni, da je sistem zelo učinkovit. Največje pomanjkljivosti anketiranci vidijo v sledenju odpadkom (–41) in uveljavljanju zakonodaje v praksi (–35). Ob tem prevladuje mnenje, da bi bila zakonodaja lahko boljša, predvsem pa, da se obstoječa v praksi ne izvaja dovolj dosledno.
Raziskava kaže tudi, da polovica vprašanih (49 %) krožno gospodarstvo razume kot model, ki spodbuja ohranjanje in ponovno uporabo virov skozi celoten življenjski cikel izdelkov. Kot največjo korist krožnega gospodarstva anketiranci prepoznavajo dolgoročno rast z zmanjšanim vplivom na okolje.
Med ključnimi ovirami na poti v krožnost udeleženci v raziskavi izpostavljajo pomanjkanje ozaveščenosti in usposobljenosti (68 %) ter pomanjkanje finančnih spodbud (62 %). Hkrati je opaziti visoko podporo konkretnim rešitvam, saj se 86 % vprašanih denimo tako strinja, da bi morali ponudniki primarnih gradbenih surovin vključevati predelavo gradbenih odpadkov in ponujati izdelke iz sekundarnih materialov.
Raziskava je preverila tudi prepoznavnost projekta LIFE IP Restart in njegovih aktivnosti. Projekt pozna 10 % splošne javnosti in 42 % strokovne javnosti, glavno sporočilo projekta (»Odpadek šteje.«) pa je zaznalo 17 % splošne javnosti in 53 % strokovnjakov.
Raziskava temelji na nacionalno reprezentativnem vzorcu splošne populacije (n = 2.170) ter dodatnem vzorcu ključnih deležnikov (n = 1.003), vključno s predstavniki nevladnih organizacij, strokovnjaki s področja gradbeništva, krožnega gospodarstva in ravnanja z odpadki, zaposlenimi v državni in lokalni upravi, mednarodnih organizacijah ter študenti. Podatki so bili zbrani z metodo spletnega anketiranja (CAWI) med 26. februarjem in 4. marcem 2026.
Obe raziskavi potrjujeta, da je zavedanje o pomenu ravnanja z gradbenimi odpadki v Sloveniji prisotno, vendar obstoječa raven ozaveščenosti deležnikov še ne zagotavlja sistematične spremembe ravnanj. Ključni izziv ostaja prehod od razumevanja k delovanju, pri čemer imajo pomembno vlogo tako sistemski pogoji kot tudi konkretna znanja, spodbude in prakse.
Projekt LIFE IP Restart bo ugotovitve raziskav uporabil za nadaljnje usmerjanje svojih aktivnosti, zlasti na področju komunikacije, izobraževanja in vključevanja deležnikov ter podpore razvoju sistemskih rešitev. Nadaljnje spremljanje napredka bo zagotovljeno z naslednjima javnomnenjskima raziskavama, predvidenima za leto 2028, ter tretjo ob zaključku projekta leta 2030, kar bo omogočilo merjenje dejanskih sprememb in prilagajanje pristopov skozi čas.
Slovenian 
English