Gradbeništvo se sooča z enim najglobljih preobratov v svoji zgodovini, prehodom iz linearnega modela rabe virov v krožni, podatkovno podprt in podnebno odgovoren sistem načrtovanja in gradnje. O tem, kako digitalizacija, novi materiali, strožji okoljski standardi in spremembe v načinu projektiranja že danes preoblikujejo celoten življenjski cikel objektov, od zasnove do razgradnje, smo se pogovarjali z dr. Alenko Mauko Pranjić, vodjo Oddelka za materiale na Zavodu za gradbeništvo Slovenije.
Gradbeništvo velja za enega največjih porabnikov naravnih virov in proizvajalcev odpadkov. Kateri so tisti ključni razvojni premiki, ki bodo po vašem mnenju v naslednjem desetletju povsem redefinirali proces od zasnove do izvedbe objektov?
Po nekaterih podatkih načrtovanje objektov lahko vpliva kar na 80 % vseh okoljskih emisij, v tem trenutku pa na področju načrtovanja, predvsem stavb, deloma tudi infrastrukture zelo malo govorimo o povečanju deleža recikliranih materialov ter načrtovanju gradbenih objektov za ponovno uporabo. Načrti gospodarjenja z odpadki, ki jih predpisuje Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih najpogosteje predvidevajo le predajo odpadka ustreznemu prevzemniku, ne pa tudi njihove koristne izrabe. Pri tem načrtovanju je tem veliko odpustkov, kdaj načrta ni treba izvesti oz. so velikokrat ti drugačni od končnih poročil ravnanja z odpadki pri prevzemih objektov. Tukaj imamo tri pomembne ukrepe: uporabljati načrtovanje trajnostne gradnje (ne samo na področju stavb, tudi na področju infrastrukture) po sistemu Level(s) oz. slovenskimi kazalniki trajnostne gradnje, ki so bili razviti in preskušani v okviru LIFE Care4Climate (zaenkrat samo na področju stavb); strokovno podprti pregledi objektov pred rušenjem ali obnovo (pomembno je, da so vključeni strokovnjaki, ki poznajo gradbene materiale, še posebej potencialno nevarne snovi, kot je npr. prisotnost azbesta) ter izdelava načrta gospodarjenja z odpadki, četudi to zakonsko ni obvezno. S tem bi se v veliki meri dvignil nivo ravnanja z odpadki oz. preprečevanja odpadkov. Nujno je, da so evidence nastalih odpadkov ustrezne ter procesi ravnanja z njimi veliko bolj transparentni in sledljivi, še posebno na področjih ravnanja z zemeljskimi izkopi.
Celoten intervju lahko preberete v reviji ESG 209-210 (izdajatelj: podjetje Fit media d.o.o., Kidričeva ul. 25, 3000 Gaberje)
Slovenian 
English