C6.1 – Production of Topsoil

Materiali, pridobljeni z izkopi, predstavljajo pomembno priložnost za sanacijo degradiranih območij, na katerih je praviloma okoljsko stanje tako slabo, da njihovo rabo v Sloveniji opuščamo in s tem povečujemo pritisk na naravne in kmetijske površine. Vsi iz tal izkopani materiali niso neposredno uporabni za obnovo degradiranih površin. Z akcijo bomo raziskali, katere vrste talnih mešanic so primerne za proizvodnjo površinskega sloja tal glede na pričakovano rabo obnovljenega prostora (denimo za zelene površine v urbanih območjih, kmetijske površine ali sanacijo kamnolomov). Preverili bomo, kako bi morali trenutno zakonodajo prilagoditi, da bi bila proizvodnja rodovitnih zemljin v praksi izvedljiva.

Objective: do leta 2028 bomo pripravili smernice za pripravo rodovitnih zemljin za zgornje plasti tal in za obnovo degradiranih površin. Protokole in smernice bodo lahko upravitelji zemljišč (denimo upravitelji rudnikov, lokalne skupnosti, kmečka gospodarstva) uporabili za uspešno sanacijo degradiranih območij. 

Sodelujoči partnerji: Biotehniška fakulteta – Univerza v Ljubljani, podjetje Georudeko, Zavod za gradbeništvo Slovenije

O trenutnem stanju na akciji dr. Vesna Zupanc (Biotehniška fakulteta-Univerza v Ljubljani): »V okviru dosedanjih raziskav v akciji smo naredili serijo poskusnih talnih mešanic, na osnovi katerih smo razvili okvirni protokol priprave namenskih zemljin, ki vključuje sledeče korake: 

• karakterizacijo zemeljskega izkopa: pedološke lastnosti in prisotnost morebitnih onesnaževal v izkopani zemljini; 
• opredelitev »pomanjkljivosti« izkopane zemljine glede na namen uporabe oziroma glede optimalnih fizikalno-kemijskih lastnosti tal za izbrane rastline za sanacijo (ozelenitev) degradiranega območja; 
• poizvedbo o razpoložljivosti in lastnostih naravnih materialov ali sekundarnih surovin kot so predelani mineralni (gradbeni) odpadki ter surovi ali kompostirani organski odpadki oziroma viški organskega materiala nastalega pri kmetijski pridelavi, s katerimi lahko izboljšujemo oziroma spreminjamo lastnosti tal; 
• nabor parametrov in opreme za preizkušanje testnih mešanic na različnih nivojih (laboratorijsko testiranje mešanic manjših volumnov, lončni poskusi v rastlinjaku pri kontroliranih okoljskih pogojih, v testne mešanice so vgrajeni primerni senzorji za kontinuirano spremljanje vodno-zadrževalnih lastnosti, možno je vzorčenje izcedne vode in spremljanje rasti in razvoja testnih rastlin; pilotni poskusi na degradiranih območjih v realnih razmerah zasnovani na osnovi parametrov pridobljenih v predhodnih stopnjah raziskav (še niso bili izvedeni).

Kontinuirano tekom projekta pripravljamo in dopolnjujemo smernice in zakonodajo glede priprave in uporabe rodovitnih zemljin za sanacije degradiranih območij. 

Testiranih je bilo več mešanic, kjer smo z apnencem različne granulacije spreminjali močno kislo reakcijo zemeljskega izkopa ter uspešno izboljšali »težko« teksturo tal (preveč glinasta in zbita tla). Hkrati smo testirali možne nadomestke naravnih izboljševalcev tal s primerno pripravljenimi mineralnimi odpadki (mavčne plošče, penjen beton). V poskusih z dodajanjem hlevskega gnoja in sadre smo izboljšali rodovitnost tal; testirali smo tudi rečni sediment, v teku je rastni poskus kislih organskih substratov. 

Vsi dosedanji poskusi so potekali na nivoju laboratorijskih meritev in lončnih poskusov s testnimi rastlinami. Pilotnega poskusa v naravnem (degradiranem) okolju še nismo zastavili, čeprav je izbranih več možnih lokacij, na nekaterih so bile že opravljene predhodne meritve.«

Utrinki iz demonstracijske akcije (foto: Tomo Jeseničnik)