V članku so predstavljene priložnosti, ki jih Evropa ima in jih lahko izkoristi na področju surovin. Gre za številne rudarske, metalurške in komunalne deponije, v katerih so akumulirane ogromne količine odpadkov, ki zasedajo prostor in onesnažujejo okolje. Za predelavo teh odpadkov so že na razpolago ustrezne tehnologije, ki na eni strani zagotavljajo finančno vzdržnost postopkov, na drugi strani pa proizvajajo materiale, ki se lahko ponovno uporabijo ali reciklirajo v različnih gospodarskih panogah. Idealen ponor za uporabo takšnih materialov je gradbeništvo, iz več razlogov: (i) ta sektor lahko porabi velike količine materialov, (ii) lastnosti številnih tipov predelanih odpadkov ustrezajo zahtevanim karakteristikam za določene namene rabe in (iii) v primeru, da predelani odpadki niso okoljsko inertni, se s primernim postopkom predelave potencialno nevarne snovi trajno imobilizirajo. Pomembno pa je dobro poznavanje lastnosti posameznih vhodnih materialov in morebitne škodljive interakcije med njimi, do katerih lahko pride v življenjski dobi vgrajenega gradbenega materiala ali konstrukcije
UVOD
Leta 2002 sta McDonough in Braungart izdala znamenito knjigo Cradle to Cradle (Od zibelke do zibelke) in jo posvetila »to our families, and to all of the children of all species for all time« (našim družinam in vsem otrokom vseh bioloških vrst za vse čase). Te ganljive besede implicirajo na eni strani na strahovite probleme, ki smo si jih zemljani nakopali s pustošenjem planeta, na drugi strani pa so manifest za spremembe v družbi, za premislek o tem, kako oblikujemo izdelke, procese in sisteme, da bi bili usklajeni s cikličnimi, regenerativnimi vzorci narave. Cilj ni vzdržni razvoj skozi omejevanje, temveč dovolj dobrin za vse skozi inovacije, inteligentno načrtovanje in posnemanje narave. Narava ne pozna odpadkov, saj vse ponovno uporabi. Obenem je pomembna vzgoja ljudi, ki bodo znali reči: vsega imamo dovolj, kar imamo, nam zadostuje (vsaj v razvitem svetu), in katerih temeljna zaveza bo skrbništvo. Nismo lastniki planeta, ampak ga dobro upravljamo kot dom človeštva za prihodnje generacije. Ta model nadomešča obstoječi tradicionalni model od zibelke do groba, v katerem se plenijo viri, kopičijo odpadki, onesnažuje okolje in v katerem se absurdno skuša na končnem planetu dosegati trajno gospodarsko rast.
Problemi v svetu so najbrž že preveliki in preštevilni, da bi jih naša generacija rešila. Toda če smo jih sploh pripravljeni reševati in jih reševati dobro, potem je ena od možnosti področje odpadkov. To so po definiciji snovi ali predmeti, ki jih imetnik ne potrebuje in jih namerava zavreči. Po analogiji z naravnimi sistemi, v katerih snovi prehajajo ena v drugo in se ne izgubljajo, mora človeštvo znati izkoristiti odpadke preko različnih načinov predelave in uporabe. V članku je opisano, kako lahko to delamo na področju predelave deponij – s poudarkom na metalurških deponijah – in izkoriščanju pridobljenih materialov v gradbeništvu.
Celoten članek lahko preberete v biltenu MINERALNE SUROVINE 2024 (izdajatelj: Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, Ljubljana, strani 179 – 187)
English 
Slovenian