V Sloveniji morajo upravljalci in koncesionarji degradirane površine kamnoloma sanirati, ko zaključijo z izvajanjem del ali izkoriščanjem surovin, a pogosto rodovitnih zemljin za ta namen ni. V tej akciji bomo zemeljske izkope, ki nastajajo pri gradbenih delih, pripravili za namene sanacije degradiranih površin in kamnolomov. Zemeljski izkop, ki sam po sebi ni dovolj rodoviten, bomo testirali v akciji “Proizvodnja rodovitnih zemljin za površinski sloj tal” in ga na osnovi rezultatov preiskav implementirali do stopnje varne rabe.
Objectives: sanacija dveh kamnolomov s pomočjo površinskih slojev, pridelanih iz gradbenih odpadkov; priprava nacionalnih priporočil trajnostne sanacije degradiranih površin in kamnolomov za vse deležnike podjetja in koncesionarje s podeljeno rudarsko pravico.
Sodelujoči partnerji: Biotehniška fakulteta – Univerza v Ljubljani, podjetje Georudeko, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Geološki zavod Slovenije
O trenutnem stanju na akciji dr. Željko Pogačnik (podjetje Georudeko): »V okviru akcije razvijamo sistematičen pristop, ki povezuje krožno rabo zemeljskih izkopov iz gradbeništva, znanstveno utemeljeno testiranje in varno implementacijo na lokacijah sanacije. Zemeljske izkope, ki sami po sebi niso dovolj rodovitni (npr. gozdna tla, ki jih koncesionarji v postopku odpiralnih del odstranijo z območja pridobivanja mineralne surovine), vključujemo v postopek »Proizvodnja rodovitnih zemljin za površinski sloj tal«. Material preverjamo z ustreznimi fizikalno-kemijskimi in ekotoksikološkimi preiskavami ter ga –skladno z ugotovitvami – oblikujemo do stopnje varne rabe. S tem dosegamo tri ključne cilje: razbremenitev odlagališč gradbenih izkopov, zanesljivo oskrbo s površinskimi sloji za sanacijo ter skladnost z okoljskimi in rudarskimi zahtevami.
Na izvedbeni ravni pripravljamo sanacijo dveh degradiranih območij iz projektne prijave, poleg teh pa preverjamo še pet dodatnih potencialnih lokacij, za katere se pripravlja ocena izvedljivosti. Vzporedno poteka priprava predlogov nacionalnih priporočil za trajnostno sanacijo degradiranih površin in kamnolomov, namenjenih vsem deležnikom (upravljavcem, koncesionarjem in nadzornim organom).
Z deležniki in odločevalci potekajo usklajevanja o uvedbi preglednih metod poročanja (indeksa EVI – Environmental Vulnerability Index in ERI – Environmental Risk Index) ter o vzpostavitvi kontrolnega seznama ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI), ki bodo omogočala primerljiv in sledljiv prikaz napredka predlaganih sanacijskih ukrepov.«
Foto: Tomo Jeseničnik
English 
Slovenian